Najvišji odstotek bolniške odsotnosti od leta 2011 beležijo statistične regije Koroška, Notranjsko kraška, Podravska in Spodnjeposavska, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja. Nasprotno, najnižji odstotek bolniške odsotnosti kaže statistična regija Gorenjska, ki ji na drugem mestu sledijo Goriška, Osrednjeslovenska, leta 2012 pa tudi Pomurska. 

"Dejavniki, ki vplivajo na bolniško odsotnost, so številni in če bi hoteli ugotoviti, kaj na dolčenem območju v nekem času najbolj vpliva, bi potrebovali zelo kompleksne analize," o razlogih za statistične razlike pove Tatjana Kofol Bric z NIJZ.

Kateri dejavniki so odločilni?

Foto: NIJZ Odstotek bolniškega staleža januar - december 2015 Poleg bolezenskih težav na individualno odločitev za bolniško odsotnost po besedah Kofol Bricove vpliva zapleten preplet dejavnikov, kot so razmere na delovnem mestu vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in širše družbene razmere.

Dodaja, da ima med klasičnimi dejavniki razmer na delovnem mestu pomembno vlogo vrsta dejavnosti, ki se opravlja. "Težko fizično delo, monotono delo za tekočim trakom, neugodno fizično okolje se običajno povezuje z več bolniške odsotnosti, kar bi z več tovrstne industrije deloma vplivalo tudi razlike med regijami, ki kažejo neko dalj časa trajajočo značilnost," pojasnjuje Kofol Briceva. 

Na zmanjšanje bolniške odsotnosti je po oceni Kofol Briceve v zadnjih letih vpliala negotovost na trgu dela, strah pred izgubo dela in tudi to, da v času evlike brezposelnosti stalno delo lažje obdržijo in dobijo bolj zdravi, ki so posledično manj na bolniški. "Delavci v prekernih oblikah zaposlitve v praksi skoraj nimajo možnosti bolniške odsotnosti," poudarja Briceva. 

Prekarni skoraj ne gredo na bolniške

Foto: Statistični letopis (NIJZ) Bolniška odstnost v EU Razlike v zdravju med redno zaposlenimi in prekarnimi delavci sicer v Sloveniji niso raziskane. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa iz podatkov, ki so na razpolago, ugotavlja, da imajo prekarni delavci večje tveganje za bolezni ter da je med njimi odstotek bolniškega staleža zanemarljiv, odstotek prezentizma pa skrajno visok.

Primerjala je tudi podatke o bolniškem staležu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ki so pokazali, da slednji pogosteje hodijo na bolniške in obiskujejo zdravnika, a je teža in trajanje bolezni pri delavcih pri njih kratko, medtem ko je teža bolezni zasebnikov veliko večja, saj z obiskom zdravnika odlašajo, dokler simptomi niso zelo izraziti. 

VEČ O TEM:

• Dopoldne kemoterapija, popoldne pa delat

Po bolniških odsotnostih ali t. i. absentizmu se sicer Slovenija z 12,2 izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega letno uvršča v povprečje EU, čeprav je po besedah Briceve treba upoštevati, da metodologije med posameznimi državami niso dobro usklajene in je povprečje EU izračunano na podlagi držav, ki Svetovni zdravstveni organizaciji posredujejo podatke. 

PREBERITE ŠE: 

• Koliko vplačam in koliko dobim

• Tako vržemo v koš šest milijonov evrov

• V tujino dvakrat toliko bolnikov kot pred petimi leti

• Zakaj moraš biti na bolniški ves čas doma

• Zavarovanja za tujino: kakšno kritje izbrati in na kaj je treba biti pozoren

irma.hus@zurnal24.si