Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je na današnji novinarski konferenci vlade povedal, da je po svetu trenutno 54 cepiv, ki so v klinični fazi raziskav, od tega jih je 12 v 3. fazi raziskav. A niti eno še ni bilo odoboreno s strani evropske (EMA) in ameriške (FDA) agencije za zdravila. 

Na svetu je sicer začasno odobrenih šest cepiv, ki pa so jih odobrile nacionalne agencije - dve v Rusiji in štiri na Kitajskem. Ta cepiva se uporabljajo tudi v Združenih Arabskih Emiratih, v Argentini in v Katarju. "Ne vemo pa, ali so ta cepiva varna in učinkovita, saj so preskočila tretjo fazo kliničnega preizkušanja. Upamo, da bo z njimi vse v redu, a nimamo še dovolj podatkov," je pojasnil Štrukelj. 

Nove tehnologije bolj učinkovite od klasičnih

Poleg tradicionalnih tipov cepiv se razvijajo tudi cepiva z novimi tehnologijami - RNA in DNA, kjer se uporabi genski zapis virusa - samo tisti protein, s katerim se virus pripne na človeško celico. Naše mišične celice bodo s cepivom dobile informacijo, da mora celica narediti virusni protein, takrat ga naš imunski sistem spozna in začne tvoriti protitelesa, aktivirajo se tudi limfociti. Po Štrukljevih besedah so takšna cepiva bolj učinkovita od klasičnih, poleg tega imajo manj stranskih učinkov.

Razvoj tovrstnih cepiv se je začel že za virus zika in za ebolo, a takrat ni prišlo do končne realizacije.

Štrukelj je povedal tudi, da je možnih več oblik vnosa cepiva v telo - Merck recimo razvija cepivo v obliki kapsul. 

Štrukelj je izpostavil še eno prednost novih tehnologij - občutno hitrejši razvoj cepiva. Poleg tega nova tehnologija omogoča, da se cepivo hitro prilagodi morebitnim mutacijam.

Strah pred cepivom

Vseeno pa nekatere ljudi skrbi za varnost cepiv. Sodeč po rezultatih raziskave #Novanormalnost se več kot polovica prebivalcev Slovenije ne želi cepiti, ko bo cepivo na voljo.

Štrukelj je dejal, da so bila cepiva resda razvita precej hitro, a morajo kljub temu prestati vse faze kliničnega testiranja. Hiter razvoj je omogočil predvsem velik ekonomski vložek in zmanjšan čas za registracijo cepiva (iz 210 na 70 dni) - v tem času morajo agencije ugotoviti, ali je cepivo dovolj varno in učinkovito.

Pri cepivu družbe Moderna so pri kliničnem preizkušanju 30 tisoč prostovoljcev razdelili na dve skupini. Prva je prejela cepivo, druga pa placebo. V kontrolni skupini, ki je prejela placebo, je od 15 tisoč ljudi za covidom-19 zbolelo 90 ljudi, v skupini, ki je prejela cepivo, pa od 15 tisoč ljudi le pet. To so po Štrukljevem mnenju zelo obetavne številke. 

"Deset let sem deloval kot ekspert pri Evropski agenciji za zdravila, te skupine so sestavljene iz strokovnjakov iz držav EU. So neodvisne, stik s farmacevtsko industrijo je prepovedan. Zato se bom takoj cepil, ko bodo ugotovili, katero cepivo je varno," je povedal Štrukelj.

Dodal je tudi, da vsaka nova tehnologija potrebuje čas, da jo ljudje sprejmejo. Zato meni, da ima vsak pravico odkloniti cepljenje, vendar pa se mora pozanimati, kaj s tem dela. Po njegovem mnenju sta na tem mestu pomembna tako znanje kot tudi osebna pravica.

Stranskih učinkov cepiv, ki so izdelana v skladu z novo tehnologijo, naj bi bilo po Štrukljevih besedah bistveno manj kot pri klasičnih cepivih. Vključujejo bolečino na mestu vboda, občasno glavobol in rahlo povišano telesno temperaturo.

Logistika bo predstavljala izziv

Štrukelj upa, da bo kmalu na voljo več različnih cepiv, a je obenem opozoril, da bomo kljub temu še vedno morali upoštevati vsa pravila glede omejevanja širjenja virusa. Izziv pri cepljenju bo tudi logistika, saj nekatera cepiva zahtevajo shranjevanje pri izredno nizkih temperaturah, okrog -80 stoping Celzija.

Štrukelj je pri napovedi prvega cepljenja v Sloveniji precej bolj previden kot zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki prvo cepljenje napoveduje že prihodnji mesec. "Zelo bom vesel, če se bodo ministrove napovedi uresničile, a mislim, da je bolj realno, da bo treba počakati še nekaj mesecev, da bo cepivo prišlo v Slovenijo. Sam pričakujem, da bo to v januarju ali februarju, mogoče celo v marcu, saj ta trenutek nimamo odobrenega niti enega cepiva še," je pojasnil.

Covid-19 Le v treh evropskih državah je slabše kot v Sloveniji

dezurni@zurnal24.si