Izkušnje s težavnimi otroki

Mati samohranilka Hannah Canavan se je odločila ubrati bolj nežen pristop za svoje malčke s pomočjo izkušenj iz časa, ko je skrbela za težavne otroke. Takrat je otrokom pustila, da se sami soočijo z naravnimi posledicami njihovih dejanj, namesto da bi jih kaznovala. Triintridesetletna mati trdi, da je to pomagalo njihovemu obnašanju.

Od tedaj dalje je Hannah iz južnega Londona prevzela svoj pristop do svojih lastnih otrok, Esmae, Eire in Elfie. Poleg tega, da jih ne kaznuje, jih tudi ne nagrajuje, ko storijo kaj dobrega.

Namesto, da bi kaznovala in vpila nad svoji hčerki in sina, ko storijo kaj porednega, jim na miren način razloži, kaj se je zgodilo in zakaj to ni v redu.

Hannah, ki otroke izobražuje doma, pravi: "Še nikoli nisem kaznovala ali nagradila svojih otrok in do zdaj sem bila uspešna. Če se ozrete na zaporniški sistem, boste ugotovili, da kaznovanje ne deluje, saj se isti zločinci tam pojavijo tudi po dvakrat in trikrat."

"Ljudje mislijo, da se moji otroci ne obnašajo prav, ker jih nikoli ne kaznujem, a to sploh ni res. Ker nikoli na vpijem nadnje in jim nikoli česa ne odvzamem, se me ne bojijo. Spoštujejo in poslušajo me, ker jim raje mirno razložim, zakaj česa ne smejo storiti, in oni se od tega učijo," dodaja.

Hannah trdi, da ni nikdar povzdignila glasu nad svojimi otroki, ki so mlajši od 11. Tudi takrat ne, ko so bili še majhni.

"Če so stekli na cesto ali kaj podobnega, bi morda instinktivno želela zavpiti 'Ne!'. A namesto tega bi jih odvedla na varno in se z njimi pogovorila, kako izjemno nevarno je to, in jim morda pokazala video, ki prikazuje, kako hudo se je zaleteti z avtom," pojasnjuje. "V devetih izmed destih primerov jih to ustavi," dodaja.

Če nadnje vpiješ in jim zagroziš, da ne bodo dobili sladoleda, kadar storijo kaj slabega, se bolj osredotočajo na dejstvo, da sta mami ali oči jezna, ne pa na dejstvo, da so storili nekaj slabega. Tako meni Hannah.

A jasneje meje še kar stojijo

Čeprav jih ne kaznuje, vsekakor poskrbi, da imajo otroci jasne meje. Kletvic, vpitja in udarjanja nikakor ne dopušča.

"Če se tepejo ali kolnejo, najprej skušam ugotoviti, zakaj. Nato pa obrazložim, da se tako ne sme vesti," pojasnjuje.

"Otroci so otroci. Ne obnašajo se vedno tako, kot si bi želeli. V restavraciji se morda slabo obnašajo, ker z žlico tolčejo po mizi. Namesto, da zavpijem nadnje, jim bom žlico vzela in jih nato odvedla ven ter jim razložila, da se ne bomo vrnili noter, dokler ne bodo nehali tega početi," dodaja.

Hannah pravi, da mnogi mislijo, da bodo grozni, ker jih nikoli ne kaznuje: "A poslušajo me in celo do mene pridejo, če storijo kaj slabega, ker se me enostavno ne bojijo," pojasnjuje.

Namesto nagrade, iskreno veselje

Čeprav otrokom ne daje bonbončkov in drugih nagrad, jih pohvali in se z njimi veseli njihovega uspeha, še pojasnjeje.

"Če kdo od njih nariše lepo risbo ali kaj podobnega, jih bom pohvalila in se vedla iskreno," pravi, "a jim ne bom dala nagrade."

"Ko bodo starejši in bodo že hodili na izpite, bomo kot družina proslavili njihov trud, ne rezultate. Nočem jim odvzeti instinktivne motivacije, da kaj storijo. Če mislijo, da bodo za svoje dosežke dobili nagrado, bodo vse delali le za nagrade."

Dodaja, da ji ta metoda starševstva omogoča, da ostaja blizu svoji družini, in da bo po tej poti tudi nadaljevala. Tako poroča britanski časopis Mirror.

"Izjemno sem srečna," pravi. "Ni vse popolno in vsi imamo slabe dneve, a kot družina smo si blizu in otroci me spoštujejo, hkrati se me ne bojijo. Nikoli jih ne bom kaznovala."

PROMO Strahovi in dvomi so pogosti občutki žensk pred porodom PROMO Iskreno priznanje: Dolga leta sem se bal imeti otroka

Hannah podaja pet najboljših nasvetov za nežno starševstvo:

1. Razumite, da je to proces in ne rezultat – zato bodite do sebe potrpežljivi!
2. Če ste slabe volje in želite zavpiti, si znižajte glas in šepetajte – to tudi prepreči otrokovo vpitje, saj mora biti tiho, da vas sliši!
3. Namesto, da mu postavljate vprašanja, ko stori nekaj porednega, jim povejte dejstva, na primer »Tole bo treba počistiti,« ali pa »Knjig ne mečemo.«
4. Ponujajte alternative: »Tega ne dajemo v usta, lahko pa poješ jabolko,« ali pa »Knjig ne mečemo, lahko pa zunaj mečemo žogo.«
5. Ko se odločite za mejo, morate sprejeti, da bo otrok postal trmast. Namesto da prestavljate mejo in preprečite slabo reakcijo, potrdite njegove občutke in mu pomagajte, da jih premaga. Na primer: "Vem, da si žalosten, ker ne moremo več gledati televizije, tudi jaz sem taka, kadar ne morem gledati toliko televizije, kot se mi zljubi. Te objamem, ker si žalosten?"