Dr. Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike je povedala, da je bilo v UKC Ljubljana ob 8. uri hospitaliziranih 163 bolnikov in dodatno še 35 v enotah za intenzivno terapijo, od tega 30 na infekcijski kliniki in 5 v na novo odprtih posteljah bivše ginekološke klinike. "Število intenzivnih postelj trenutno v Sloveniji je pravzaprav zelo problematično, ker so trenutno vse javljene postelje tudi zasedene. Vsi se zelo trudimo, da se omogoči sprejem bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah," je dejala. 

Težava je seveda poleg prostora v kadru, saj takšni bolniki potrebujejo 24-urno nego, zanj pa mora skrbeti kader, ki zna ravnati z vsemi aparaturami, ki so potrebni za oskrbo bolnika. Takšnega kadra ni mogoče izobraziti v nekaj dneh. Logarjeva je povedala, da se na ta mesta sedaj prestavljajo osebe, ki so do zdaj delale v enotah intenzivne terapije nižje stopnje, tudi intenzivne nege. Za to osebje je to dodatna obremenitev in stres, ker se je treba na hitro prilagoditi in naučiti nove stvari. 

Zdravje Zdaj tudi uradno, podatki so zelo slabi

V UKC Ljubljana imajo pripravljen načrt odpiranja dodatnih postelj, tako navadnih kot intenzivnih, da bi se dnevno število povečevalo. V teh dneh se dodatno polnijo postelje v bolnišnici Petra Držaja, kjer bo tudi deset postelj za intenzivno terapijo in se jih bo odpiralo postopoma. V primeru, da bi se tu postelje popolnoma zapolnile, se pripravljajo postelje na kliniki za ORL. V pripravi je tudi gradbena preureditev nedokončanega dela nad urgenco, kjer bi lahko bilo na voljo 100 navadnih postelj. "Ne bo šlo za bolnišnico, ampak za provizorij, ki bo boljši, kot če bi jih nameščali v telovadnice," je dejala Logarjeva.

Foto: Epa covid-19

V bolnišnicah bo učinek viden šele čez nekaj tednov

Stanje v bolnišnici je resno, zmogljivosti kadra omejujejo dodatno nameščanje bolnikov. Po besedah Logarjeve bo treba biti v tem obdobju tudi na tem področju zelo iznajdljiv in se poslužiti tega, kar je na voljo, da bomo lahko oskrbeli vse bolnike.

"Pomembno je, da epidemijo čim prej ustavimo. Pri covidu je predvsem problematično to, da so hospitalizacije tako na navadnih oddelkih kot na oddelkih za intenzivno terapijo dolge, kar pomeni, da če imamo dolgo časa veliko število ljudi, ki potrebujejo nove sprejeme, se bolnišnične kapacitete ne morejo pravočasno sproščati za sprejeme novih bolnikov. Na to lahko vpliva vsak posameznik s svojim vedenjem, upoštevanjem priporočil. Le tako nam bo vsem uspelo ustaviti širjenje virusa," je še dejala. 

Pritisk na bolnišnice nekoliko zamuja, saj ljudje običajno začnejo prihajati v bolnišnico konec prvega tedna od začetka simptomov. "Še nismo na vrhu. Če rečemo, da upamo, da smo nekje na vrhu in da dosežemo plato in ne bomo imeli več eksponentne rasti, se bo učinek v bolnišnicah pojavil šele čez kakšne tri do štiri tedne".

Na vprašanje, ali je opreme dovolj, je odgovorila, da "za zdaj nekako gre, za zdaj s tem, kar imamo, lahko zagotavljamo oskrbo bolnikov". Nekaj težav je z dobavo monitorjev za navadne oddelke. 

Covid-19 V Sloveniji: o smrtnosti bolnikov v drugem valu

"Umrejo, ker so se okužili s koronavirusom"

Med bolniki, ki umirajo v drugem valu, gre po besedah Logarjeve večinoma za ljudi s pridruženimi boleznimi. V večini primerov gre za "kombinacijo, ko nekdo, ki je prej bolan, dobi še neko okužbo, ki poslabša njegovo osnovno stanje in če se ne bi okužil, bi lahko še živel naprej. Ti bolniki umrejo, ker so se okužili z novim koronavirusom, so pa imeli pridružene bolezni".

"Virus je kljub vsemu še vedno relativno nov, tako da nam veliko podatkov še manjka. Gre predvsem za povezavo med našim imunskim sistemom in odgovorom na prisotnost virus. Verjetno je od posameznika do posameznika odvisno, kako njegov imunski sistem odreagira na virus in kako povzroča potem dodatne zaplete in težave. V prvem tednu so težave, ki jih videvamo predvsem posledice delovanja virusa na celice v dihalih in prebavilih, od drugega tedna dalje pa je bolj pogosti razlog za težave, ki nastanejo, naš imunski sistem, zato je tudi pri teh bolnikih učinek zdravljenja z deksametazonom oz. drugimi glukokortikoidi zelo učinkovit, ker prav to vpliva na ublažitev neustreznega imunskega sistema in zaradi tega se tudi potem stanje pri večini začne hitreje umirjati," je pojasnila dr. Logarjeva.

dezurni@zurnal24.si