Osebe, ki so ločene in ki imajo poleg tega tudi sladkorno bolezen, imajo kar 67 odstotkov več možnosti, da bodo v prihodnosti primorani amputirati vsaj enega od spodnjih udov. Na največjem udaru so moški, saj so za kar 57 odstotkov bolj izpostavljeni omenjenemu tveganju kot ženske.
Amputacija spodnjih udov je pogosta posledica sladkorne bolezni, ki ogroža ljudi z diabetesom tipa 1 in tipa 2. Britanski Guardian navaja, da se v Angliji z amputacijo spodnjih udov v povprečju sooči kar 184 oseb na teden. Kirurški poseg je največkrat preventiva pred širjenjem okužbe, ki lahko vodi celo v smrt. Velika Britanija beleži rekordna števila obolenj z diabetesom. Nedavno se je ta zavithela na približno 5,1 milijona.
Zaradi zaskrbljujočega stanja širom sveta, so švedski raziskovalci izvedli raziskavo, ki je vključevala 66.569 oseb s sladkorno boleznijo na Švedskem. Rezultati so bili predstavljeni na konferenci strokovnjakov za diabetes. Avtorji študije izpostavljajo, da niso povsem prepričani, zakaj pravzaprav imajo ločenci večje tveganje za amputacijo kot poročeni. Domnevajo, da je to posledica spremembe v samozdravstveni oskrbi in prehrambenih navadah, ki jih je mogoče opaziti pri ljudeh po ločitvi: "Zlasti pri moških je to pogosto povezano z večjo socialno izolacijo, kar pa ima sekundarni učinek, ki se kaže v manj pogosti telesni aktivnosti."
Lasantha Wijesinghe, vaskularni kirurg delujoč v Angliji, ki izvaja amputacije spodnjih udov, je pojasnil, da so le-te običajno nujno potrebne, saj okužbe ogrožajo življenje bolnika. "Nekateri bolniki, ki potrebujejo amputacijo uda, so diabetiki, ki nimajo drugih zdravstvenih težav. Pogosto tudi ne kadijo in nimajo visokega krvnega tlaka. Spet drugi pa se, poleg sladkorne bolezni, soočajo tudi z drugimi težavami kot so denimo visok krvni tlak ali visok holesterol, poleg tega pa radi prižgejo tudi kakšno cigareto. Vse našteto so tradicionalni dejavniki tveganja za arterijske bolezni."
"V nekaterih primerih lahko odstranimo zgolj prst ali nekaj prstov. V hujših pa se mora pacient posloviti od noge bodisi pod, na ali nad kolenom," pojasnjuje Wijesinghe. "Če amputacije ne bi izvedli, bi sepsa lahko umorila pacienta. Omenjen kirurški poseg je v mnogih primerih neizogiben postopek za reševanje življenja, ki se izvede v primeru ko ne obstaja primernih antibiotikov za zdravljenje," dodaja.
Obravnavana študija je pokazala, da so tudi starejše osebe nagnjene k amputaciji, četudi so bile z diabetesom diagnostificirane šele pred kratkim. "Vsako dodatno leto starosti pomeni kar 8 odstotno višje tveganje," so dejali avtorji, katerih vodja je bil doktor Stefan Jansson z univerze Oerebro.
Bolniki, ki za uravnavanje svojega zdravstvenega stanja uporabljajo inzulin, se nemalokrat soočajo tudi z nevropatijo. Nič manj ogroženi niso niti kadilci. Presenetljivi pa so rezultati, ki kažejo, da imajo obilnejši posamezniki nižje tveganje kot tisti z normalno telesno težo. Avtorji omenjenega odkritja nikakor niso zmogli pojasniti in so na tej točki namignili, da bi to lahko bila zgolj posledica naključja.
Doktor Faye Riley, vodja raziskovalne komunikacije pri organizaciji Diabetes UK je dejala, da študija identificira različne dejavnike, ki bi lahko bili povezani s povečanim tveganjem za amputacijo pri sladkornih bolnikih in ob tem postavlja zanimiva vprašanja o tem, kako velik vpliv na zdravje ima socialna podporo.
dezurni@styria-media.si
Uf uf uf