Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek družine Jakelj, ki že vrsto let bije sodno bitko za odškodnino zdaj 24-letne Melanie Jakelj, ki je po cepljenju proti steklini pri treh letih utrpela hude posledice. Primer bo ponovno obravnavalo višje sodišče.

Sodniki: Za škodo, ki nastane po cepljenju, je kriva država

Ljubljansko okrožno sodišče je primer Melanie Jakelj, ki so jo pri treh letih, ko jo je domnevno ugriznil netopir, cepili proti steklini, obravnavalo drugič. Pred dvanajstimi leti so višji sodniki razveljavili sodbo okrožnega sodišča in zavzeli stališče, da je cepljenje nevarna dejavnost in da je za škodo, ki nastane kot posledica cepljenja, ne glede na krivdo objektivno odgovorna država. Primer so vrnili okrožnemu sodišču z napotkom, da v ponovljenem sojenju ugotovi, kaj je povzročilo škodo, poroča Delo. 

Po cepljenju hospitalizirana, kljub temu dobila še dva odmerka

Triletna Melania je po cepljenju dobila hudo reakcijo, zaradi česar je morala v bolnico. Kljub temu je po petih dneh je dobila drugi odmerek cepiva in nato še tretjega. Po tem so se pojavili epilepsija, začasna ohromelost in vrsta nepojasnjenih simptomov. Zdravniki so ji postavili 124 diagnoz, več zdravnikov doma in v tujini pa je potrdilo, da so težave posledica cepljenja.

Da je edina vzročna zveza z zdravstvenimi težavami ravno cepljenje, ki je v tem primeru povzročilo redko bolezensko stanje ADEM, imunološko modulirano bolezen možganov, meni tudi biolog Gorazd Pretnar, ki je na prošnjo staršev pripravil mnenje, poroča Delo.

Čižman: Težave niso posledica cepljenja

Vendar Pretnarja sodišče ni zaslišalo, oprlo se je na mnenje izvedenca Milana Čižmana z UKC Ljubljana. Čižman meni, da težave niso posledica cepljenja in da se je epilepsija pojavila kasneje. Tožilstvo pa je medtem očitalo, da je izvedenec Čižman infektolog in ne nevroimunolog, ki bi lahko izdelal mnenje. Čižman je tudi član komisije za ugotavljanje škode po cepljenju in je na na plačilni listi ministrstva za zdravje, mnenje pa je izdelal na podlagi dokumentacije iz ljubljanske bolnišnice, kjer jim ni uspelo ničesar ugotoviti, in brez poznejših izvidov tujih zdravnikov. Sodišče je zahtevo za postavitev drugega izvedenca medicinske stroke zavrnilo in ugotovilo, da država samo zaradi tega, ker je predpisala obvezno cepljenje, ne more biti odškodninsko odgovorna za morebitno škodo, saj predpis ni protipraven.

Cepljenje Zaradi posledic cepljenja izplačana le ena odškodnina

Ministrstvo odškodnino izplačalo le enkrat  

Povezavo med cepljenjem in zdravstvenimi posledicami je ministrstvo vse od leta 1991 priznalo le enkrat in sicer medicinski sestri, ki je utrpela posledice po drugem odmerku cepiva proti hepatitisu B, s katerim je bila cepljena konec junija 2000. Poleg hude utrujenosti in izgube občutka za toploto, ima bolnica delno ohromljen spodnji del telesa od prsi navzdol. Ker je zdravstvena delavka, je bilo zanjo cepljenje obvezno.
Odškodnina je bila priznana leta 2009 in tega leta tudi izplačana v višini 62.593,89 evrov oziroma valorizirana vrednost odškodnine v višini 69.376,87 evrov.

Neustaven zakon

Ustavno sodišče je že februarja 2004 sklenilo, da zakon o nalezljivih bolezni ni skladen z ustavo, ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Odškodninska odgovornost države bi morala biti urejena posebej, zato je zakonodajalcu naložilo, naj v enem letu – rok je potekel marca 2005 – odpravi neskladje. To se ni zgodilo. 

Okužbe Nasprotniki cepljenja ostajajo prepričani, več cepljenja med "dvomljivci"