V torek je bil sicer v Uradnem listu objavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih, prepoved pa bo polno uveljavljena 4. aprila 2019, po poteku enoletnega prehodnega obdobja.

"Potrebo po tovrstni prepovedi potrjujejo tudi zadnji rezultati državnega raziskovalnega Trans maščobe v živilih , ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, financirajo pa Ministrstvo za zdravje, Javna agencija za raziskovalno dejavnost in družba Mercator," pojasnjujejo na Nutrisu. 

Rezultati, ki so bili prejšnji teden objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients kažejo, da se je v več kategorijah predpakiranih živil v zadnjih dveh letih pogostost uporabe delno hidrogeniranih maščob sicer zmanjšala, v nekaterih pa se je celo povečala.

Opozarjajo, da kažejo tudi kemijske analize živil, da se trans maščobne kisline še vedno nahajajo ne le v predpakiranih, temveč tudi v številnih neprepakiranih živilih, na primer v nekaterih burekih, rogljičkih in drugih pekovskih izdelkih.

"Z izborom ustreznih surovin in postopkov priprave je vsa tovrstna živila mogoče proizvesti tako, da ne bodo presegala zakonsko predpisane omejitve dveh gramov trans maščobnih kislin na sto gramov skupnih maščob," še pojasnjujejo v Nutrisu. 

Slovenija Zdravju nevarnih transmaščob v Sloveniji celo več

Kaj so trans maščobe

Na Nutrisu jih opisujejo kot posebno vrsto maščob, ki ni potrebna za delovanje človeškega telesa, v hrani pa se naravno nahajajo v precej nizkih količinah. Številne raziskave so pokazale, da trans maščobne kisline povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni.

Foto: jazkuham.si piškoti "Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščobnih kislin v živilih zmanjšati na najmanjšo možno vrednost, čemur se postopoma prilagaja tudi živilska industrija. Pomemben vir trans maščobnih kislin predstavljajo predvsem industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja, ki jih še vedno lahko najdemo v številnih živilih na slovenskem tržišču," opozarjajo.

Vaflji, piškoti, namazi ...

"Pred nekaj dnevi smo v izjemno ugledni znanstveni reviji Nutrients objavili najnovejše rezultate ocene stanja v Sloveniji. Spremljali smo spremembe pri uporabi delno hidrogeniranih maščob od leta 2015, ko se je bistveno okrepilo ozaveščanje prebivalcev in nosilcev živilske dejavnosti o škodljivosti trans maščob, tudi zaradi izvajanja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih. Ugotovili smo, da se delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo predvsem v vaflje, piškote, prigrizke, različne namaze in slaščice, kjer smo med letoma 2015 in 2017 opazili celo povečanje uporabe,"  je povedal prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih z Inštituta za nutricionistiko.

"V okviru raziskovalnega projekta smo izvedli tudi kemijske analize številnih živil. Medtem ko margarine v maloprodaji skoraj več ne vsebujejo trans maščobnih kislin, smo večje količine teh škodljivih maščob našli ne le v že izpostavljenih predpakiranih živilih, temveč tudi v nepredpakiranih, ki nimajo deklaracije, zato pri njih potrošnik tudi nima vpogleda v sestavine. Najpogostejši trans maščobni kislini v analiziranih vzorcih sta bili izomeri, ki sta tudi najbolj zdravju škodljivi. Rezultate naših analiz so potrdili tudi v laboratoriju dr. Matthiasa Schreinerja na Dunajski Univerzi BOKU," pa je dodal prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Magazin Transmaščobne kisline resno ogrožajo zdravje

"Izpostavljenost prebivalcev trans maščobam je nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. Uživanje trans maščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Trans maščobe so dejavnik tveganja tudi za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo in alergijami pri otrocih," je pojasnila še izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ključni cilji projekta »Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje" so ugotoviti prisotnost trans maščob v živilih v Sloveniji, določiti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva trans maščobam in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. Projekt vodi Inštitut za nutricionistiko, raziskovalni partnerji pa so še Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF), Univerzitetni Klinični center v Ljubljani (UKC Ljubljana), ter Institut »Jožef Stefan« (IJS).

Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za zdravje RS, finančno pa ga je podprla tudi družba Mercator.