Priliv vzorcev za testiranje na gripo in druge respiratorne bolezni v zadnjem tednu povečal, sporočajo z Nacionalnega inštututa za javno zdravje ( NIJZ). Dodajajo, da so do sedaj v glavnem dokazali infuenco tipa A. Od drugih virusnih povzročiteljev okužb je največ rinovirusov, ki jim sledijo edenovirusi in enterovirusi. Na NIJZ pravijo, da aktivnost omenjenih virusov narašča po vsej Evropi.
"V jesenskih mesecih število akutnih okužb dihal prične pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju. Vzrokov je več – po eni strani se spremnijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oz. šolah ponovno intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal pa je zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence – povzročiteljev gripe," še pojasnjujejo na NIJZ. Z zgornjega grafa je sicer razvidno, da je trenutna stopnja okuženosti z gripo podobna lanski. Podobno je z viruse, ki povzročajo okužbe zgornjih dihal - prehlad.
Se virusi izključujejo?
Sezona gripe in prehladov je torej tukaj, virusi so okoli nas in vse več jih bo. Sicer prehlad povzroča več kot 200 različnih virusov. Med njimi jih je največ iz družine rinovirusov (gr. rhin, nos), ki povzročajo od 30 do 50 odstotkov vseh prehladov pri odraslih.
Če se virusi prehladov in gripe, ki na nas v tem času prežijo povsod, tudi v istem prostoru, zdijo kot nočna mora, škotski zdravstveniki mirijo. Ugotovili so, da okužba z gripo zmanjšuje možnost sočasne okužbe z virusi prehlada poroča Live Science. To pomeni, da se določeni virusi izključujejo."V sezoni gripe se hkratna verjetnost prehlada, ki ga v glavnem povzročajo rinovirusi, bistveni zmanjša," je povedal glavni avtor študije.
Pablo Murcia, ki je profesor v Centru za raziskovanje virusov na Univerzi v Glasgowu je pojasnil, da znanstveniki običajno preučujejo viruse prehlada in gripe ločeno. "Vendar smo v tem primeru oba virusa proučevali skupaj, kot da gre za nekakšen ekosistem," je pojasnil znanstveni. "Ko bomo razumeli, kako virusi delujejo in kako lahko ena okužba z virusom koristi ali morebiti prepreči drugo, bomo morda razvili boljše načine za protinapad, " je še dejal.
S sodelavci je analiziral podatke zbrane od več kot 36 tisoč ljudi na Škotskem. V devetletnem obdobju so pregledali 44 tisoč vzorcev brisov grla in nosu, testiranih zaradi bolezni dihal.
Vzorci so bili testirani na 11 vrst respiratornih virusov, kot so rinovirusi, virusi gripe tipa A in B, respiratorni sincicijski virus in adenovirusi. V testirani populaciji se je izkazalo, da je bilo 35 odstotkov ljudi pozitivnih na vsaj en virus, le 8 odstotkov pa pozitivnih na "sočasno okužbo" vsaj dveh virusov.
dezurni@zurnal24.si