Omejitve zaradi epidemije novega koronavirusa so svoj pečat pustile tudi na področju raziskovanja. Ob pozitivnih izkušnjah povezovanja na mednarodnem polju v boju proti covidu-19 pa medicinski in farmacevtski raziskovalci opozarjajo na obstanek kliničnih projektov ter okrnjeno financiranje raziskav.
Po besedah Boruta Štruklja s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je pandemija poskrbela za nekaj zelo zanimivih povezav med raziskovalci, ki vsakodnevno sodelujejo in spremljajo področje razvoja zdravil, cepiv in preventive. "Grozna situacija nas združuje, ne samo znotraj Slovenije," je dejal na okrogli mizi z naslovom Kako zapriseženi so strokovnjaki raziskavam in znanosti v teh negotovih časih?
Tudi v Sloveniji se dve skupini neposredno ukvarjata z razvojem cepiva, ena v ajdovskem Centru odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo, druga pa na Kemijskem inštitutu pod vodstvom Romana Jerale.
Raziskava je zaključena v predklinični fazi, sedaj pa se v povezavi z drugimi inštitucijami pripravljajo za oddajo vloge za prvo fazo kliničnih raziskav, je povedal Štrukelj, ki se tudi sam ukvarja z raziskavami na področju covida-19. Njegova skupina na farmacevtski fakulteti raziskuje, kako bi z majhno peptidno molekulo zasedli prijemališča virusa.
Kot ugotavlja revmatolog Matija Tomšič iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, zaradi epidemije osnovno klinično raziskovalno delo v laboratorijih ni bilo posebej moteno. Je pa prišlo do zastoja pri mednarodnih kliničnih raziskavah, saj so nekatere firme, ki nova zdravila preizkušajo globalno, raziskave ustavile ali celo ukinile.
Ker nekateri bolniki niso mogli na preglede in je raziskovanje zastalo nekaj mesecev, so lahko vodje projektov Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS zaprosili za zamrznitev raziskave, ki jih bodo nadaljevali ob umiritvi razmer, je povedal predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri agenciji za medicinske vede Gregor Serša.
Za otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak iz UKC Ljubljana, ki je za klinična dognanja na področju kroničnega vnetja sinusov lani prejela nagrado International Medis Awards, je samoumevno, da se v terciarnih bolnišnicah, kjer obravnavajo najtežje bolnike in redke bolezni, ob kliničnem delu tudi raziskuje. "Ves čas je treba razmišljati raziskovalno, podatke je treba pridobivati sproti. Raziskovalno delo je porinjeno v prosti čas. Motivacija za to delo so dobri in obetavni rezultati, pomoč bolnikom in tudi priznanje z objavo znanstvenega članka v publikaciji," je povedala Soklič Košakova.
Serša je opozoril tudi na težave pri financiranju raziskovanja. Lani je bilo za medicinske projekte namenjenih okoli 11 milijonov evrov oz. devet odstotkov vseh sredstev agencije za raziskovanje. "Smatram, da je ta delež bistveno premajhen za naše delo," je poudaril. Vse več raziskovalcev se namreč, tudi zaradi epidemiološke situacije, ukvarja z raziskavami na področju medicine, denar v medicino pa po njegovih besedah ne priteka.
Toliko je za raziskave namenila Slovenija
Slovenija je za raziskave na področju covida-19 med drugim namenila 5,5 milijona evrov, in sicer 4,5 milijona za medicinske in biološke raziskave ter okoli milijon evrov na področju družboslovja. Poteka pa tudi manjši razpis v vrednosti 1,2 milijona evrov, je pojasnil Serša.
Kot pravi Štrukelj, slovenski raziskovalci z zelo majhnim vložkom naredijo zelo veliko. Tomšič pa je izpostavil, da je v Sloveniji za 20 odstotkov manj zdravnikov kot je povprečje EU, država pa za zdravstvo nameni 29 odstotkov manj denarja, kot je povprečje v državah članicah OECD. "Ob tem imeti vrhunsko zdravstvo ni čisto mogoče," je pripomnil in dodal, da kot optimist verjame, da se bodo razmere sčasoma popravile.
dezurni@zurnal24.di