"Predlog zakona je slab, saj je pripravljen mimo zdravnikov," je predlog zakona o evtanaziji, ki ga je konec maja predstavila organizacija Srebrna nit, danes ocenil Matjaž Zwitter, onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko. 

Trpljenje posameznika podvrženo zdravniški presoji

Predlog zakona predvideva samostojno, avtonomno odločitev dobro informirane trpeče osebe, da zaprosi za pomoč pri končanju njenega življenja. Od te odločitve lahko kadar koli odstopi. 
Trpljenje posameznika je opredeljeno subjektivno in nima zunanjih količinskih meril ter je podvrženo zgolj strokovni zdravniški presoji. Predvideni sodelujoči zdravniki in drugi zdravstveni delavci lahko uveljavljajo ugovor vesti in se izvzamejo iz postopka.

"Zanašanje na skupino disidentskih zdravnikov je kratkvidno"

Zwitter poudarja, da je tak način sprejemanja zakona o evtanaziji edinstven in podaja primer Nizozemske, ene od prvih držav, kjer je urejena pravica do pomoči pri samomoru. Znotraj zdravniških organizacij so kar deset let odločali o tem, komu naj pomoč pri samomoru omogočijo. Prav tako je Zwitter prepričan, da tak zakon ne bi deloval v praksi. 

"Zagovorniki zakona se opirajo na dejstvo, da bi manjšina zdravnikov, ki podpirajo takšno zakonsko ureditev, pomagala v prvih letih, dokler strokovna javnost tega širše ne bi sprejela. To zanašanje na skupino disidentskih zdravnikov je kratkovidno," meni Zwitter.

Med zdravniki, ki podpirajo evtanazijo, so tako po njegovem tisti, ki pomoč pri samomoru podpirajo, a tega sami ne bi izvedli, nato redki, ki bi pri samomoru pomagali svojemu pacientu, ki je na smrt bolan in zelo trpi. "Zelo redko pa boste našli zdravnika, ki bi s kombijem vozil po Sloveniji in delil smrt," ponazarja Zwitter.

Evtanazijo ali pomoč pri samomoru omogoča 11 držav, med njimi Švica, Nemčija in od letos tudi Avstrija. 

zadnja volja Umirajoči bo lahko v lekarni prevzel smrtonosni pripravek

"Sprejemanje takih zakonov v že kar številnih zahodnih državah še ne pomeni, da je pot povsem prava. Življenje je eno, povratka pri njegovi prekinitvi ni, zato je treba vse aspekte postopkov, povezanih z namernim končanjem življenja res temeljito osvetliti," opozarja predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.  

V zakonu združene najširše opcije

Da je predlog zakona slab, se strinja tudi Peter Golob, predsednik odbora za pravno-etična vprašanja pri ZZS. "Zelo sporno je, da predlog zakona  vzpostavlja dolžnost zdravnika, da pomaga pri samomoru, rešitev je samo skozi ugovor vesti," pravi Golob. Srebrna nit se je, kot ocenjuje, pri pripravi zakona uprla na španski zakon, ki omogoča pravico do usmrtitve na zahtevo in je v presoji na ustavnem sodišču. Čeprav zakon pomoč pri samomoru omogoča pa nekatere druge zakonske ureditve določajo, da pri evtanaziji ni dolžan pomagati noben zdravnik, medicinska sestra ali farmacevt. 

"V slovenskem predlogu so združene najširše opcije kar se tiče trpljenja in najširši nabor stanj, ki pomagajo pri usmrtitvi," ugotavlja Golob. 

Evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru po Ustavi (17. člen: Človekovo življenje je nedotakljivo) in pravni zakonodaji v Sloveniji nista dovoljeni in njuno izvajanje je kaznivo dejanje. 

"Da bi mu pomagala pri smrti, me ni zaprosil še noben pacient"

Po grobi oceni naj bi imel vsak družinski zdravnik letno okoli pet pacientov z neozdravljivo boleznijo. Trije do štirje odstotki ljudi, ki so bolani na smrt, želi pomoč pri samomoru.
Da bi mu pomagala pri smrti, me ni zaprosil še noben pacient," pravi Marija Petek Šter, družinska zdravnica. Predlog zakona zdravniku družinske medicine daje pomembno vlogo, vlogo "Ne moremo sprejeti vloge, da pomagamo našemu bolniku k zaključku življenja, ne želimo, da izrabljamo inštrument ugovora vesti. Zavedamo se, da se družba  spreminja in prihaja v obdobje, ko bomo morali ljudem omogičiti, da izrabijo to pravico. Zdravniki družinske medicine nismo apriori proti rešitvi zakonske podlage, ki bo bolnikom omogočala, da izkoristijo avtonomijo, ne želimo pa sodelovati na način, kot je bilo predlagano," dodaja Šterova. 

sergeja.hadner@styria.media.si