Petindvajsetletni moški pred tem ni imel nobenih pridruženih bolezni ali težav z imunskim sistemom. Ob prvi okužbi je kašljal, bilo mu je slabo, imel je vneto grlo, glavobole in drisko. Ko je drugič zbolel za covidom-19, je potreboval bolnišnično zdravljenje. Med simptomi, ki so se pojavili, je bilo tudi pomanjkanje kisika v krvi, piše BBC.
25. marca so se pojavili prvi simptomi (vneto grlo, kašljanje, glavobol, slabost, driska).
18. aprila je bila potrjena okužba z novim koronavirusom.
27. aprila so simptomi izginili.
9. in 26. maja je bil negativen na testiranju na covid-19.
28. maja so se pojavili simptomi (vročina, glavobol, vrtoglavica, kašljanje, slabost in driska).
5. junija je bil vnovič pozitiven na covid-19, pojavile so se težave z dihanjem.
Na podlagi analiz genetskega zapisa virusa, ki so jih znanstveniki naredili, so z gotovostjo potrdili, da gre v tem primeru za dve okužbi in ne za še en izbruh bolezni na podlagi prve okužbe. "Naše ugotovitve kažejo, da pretekla okužba ni zagotovilo za zaščito pred novo okužbo," je dejal dr. Mark Pandori z Univerze v Nevadi. "Možnost ponovne okužbe bi lahko imela pomemben vpliv na naše razumevanje imunosti na covid-19," so zapisali v študiji, objavljeni v reviji Lancet. Pandori poudarja, da je pomembno, da tudi ljudje, ki so že preboleli covid-19, upoštevajo navodila glede vzdrževanja osebne razdalje, nošenja mask in umivanja rok.
Vprašanj glede imunosti po covidu-19 je še vedno veliko, odgovor pa malo. Kakšen bo dolgoročni vpliv virusa, je v veliki meri odvisno od tega, ali postanejo vsi, ki bolezen prebolijo, imuni in kako dolgo zaščita traja. Potrjenih primerov ponovnih okužb je za zdaj malo. V primerih, ki so bili potrjeni v Hong Kongu, Belgiji in na Nizozemskem, je bil potek v drugem primeru enak ali blažji od prvega prebolevanja. O težjem poteku bolezni v primeru druge okužbe kot v primeru 25-letnega Američana poročajo tudi iz Ekvadorja.
Zakaj so se v primeru Američana v drugo pojavili hujši simptomi, ni jasno. Ena od možnosti je, da je bil izpostavljen večji količini virusa kot prvikrat. Ni izključeno niti to, da je za hujši potek bolezni v drugo kriva prva okužba in odziv imunskega sistema nanjo. Takšne primere so zabeležili v primerih okužbe z dengo, kjer se v primeru okužbe z drugim sevom virusa telo bolj burno odzove.
Paul Hunter z Univerze East Anglia je dejal, da je posebej skrb vzbujajoč kratek časovni razmik med eno in drugo okužbo. "Glede na to, da je bilo okuženih več kot 37 milijonov ljudi, bi pričakovali, da bi slišali o več primerih zgodnjih ponovnih okužb s hujšim potekom bolezni," je dejal Hunter in poudaril, da "te ugotovitve potrjujejo dejstvo, da še vedno ne vemo dovolj o imunskem odzivu na okužbo".