Združenje American Heart Association je ta mesec določilo, da za visok krvni pritisk velja že raven 130/80, in ne 140/90, kot je veljalo doslej.

Ob tem so poudarili, da bo treba ob na novo določeni ravni visok krvni pritisk tudi že zdraviti. V skladu z novim določilom bo sicer imelo kar 46 odstotkov Američanov visok krvni pritisk.

Zdravniki zdaj namreč opažajo, da se lahko težave pojavijo že pri tej nižji ravni, je združenje zapisalo v novih smernicah, ki so jo predstavili na znanstveni konferenci v ameriškem Anaheimu.

Kaj velja v Sloveniji?

Zdravnici Cirila Hlastan Ribič in Alenka Borovničar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sta nam pojasnili, da je krvni tlak v populaciji porazdeljen glede na Gaussovo krivuljo: "S številnimi študijami so ugotavljali, kateri je tisti krvni tlak, ki bi povzročil povečano tveganje za kardiovaskularne dogodke. Ugotovili so, da je to vrednost, ki na splošno v populaciji velja 140/90 mmHg in da krvni tlak nad to vrednostjo prinaša povečano tveganje za nastanek kardiovaskularnih dogodkov."

Pravita, da imenujemo povišan krvni tlak tudi tihi ubijalec, saj se njegovih posledic zelo dolgo ne zavedamo, nato pa pride do pojava okvare tarčnih organov, kot so pojav miokardnega infarkta, pojav odpovedi ledvic in pa pojav možganske kapi.

Zato je pomembno, da vsak posameznik že od mladosti dalje pozna svoj krvni tlak in ga tudi redno, vsaj enkrat letno kontrolira.

Ukrepanje oziroma zdravljenje zvišanega krvnega tlaka v Sloveniji sicer temelji na osnovi Slovenskih smernic za obravnavo hipertenzije. Smernice, zadnje so iz leta 2013 in jih je pripravila delovna skupina za pripravo smernic, podajajo smeri odločanja pri tem. Vsebina temelji na smernicah za zdravljene arterijske hipertenzije, ki jih je leta 2013 izdalo Evropsko združenje za arterijsko hipertenzijo (ESH) in Evropsko združenje za kardiologijo (ESC).

Pri nas tako novo postavljena ameriška meja 130/80 ni uveljavljena.

Foto: Profimedia Tek pozimi Na NIJZ sicer pojasnjujejo, da odločitev o načinu in vrsti zdravljenja sama višina krvnega tlaka ne zadostuje, potrebna je tudi ocena celovitega srčno - žilnega tveganja, "torej upoštevanje še morebiti dodatnih oziroma spremljajočih dejavnikov tveganja kot so starost, spol, družinska obremenjenost za srčno-žilne bolezni, kajenje, vrednost krvnega sladkorja, vrednost lipidov v krvi, telesna masa oziroma indeks telesne mase ter seveda morebitne spremljajoče bolezni."

Meja med normotenzijo in hipertenzijo je 140/90 mmHg, ob tem da je normalen krvni tlak lahko optimalen (sistolični: < 120 mmHg in diastolični: < 80 mmHg), normalen (sistolični: 120 - 129 mmHg in/ali diastolični: 80 - 84 mmHg), ali visoko normalen (sistolični: 130 - 139 mmHg in/ali diastolični 85 - 89 mmHg).

Hipertenzija pa je razdeljana na stopnjo 1 (sistolični: 140 - 159 mmHg in/ali diastolični: 90 - 99 mmHg), stopnjo 2 (sistolični: 160 - 179 mmHg in/ali diastolični: 100 -109 mmHg) in stopnjo 3 (sistolični: ≥ 180 mmHg in/ali diastolični: ≥ 110 mmHg).

Infarkt, možganska kap, ledvice ...

Kako nevaren je lahko visok krvni pritisk sta nam še pojasnili izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič in dr. Alenka Borovničar, dr. med iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): "Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Sem sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic."

Foto: Profimedia Visok krvni tlak Pojasnjujeta, da so kronične nenalezljive bolezni v Sloveniji in v svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti. Čeprav se je v Sloveniji število smrti zaradi bolezni srca in ožilja v zadnjih 20 letih pomembno zmanjšalo, saj na NIJZ ugotavljajo 1.200 smrti manj na leto zaradi bolezni srca in ožilja, predstavljajo bolezni srca in ožilja še vedno vzrok za kar 40 odstokov celotne umrljivosti. Polovico manj smrti lahko sicer pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, polovico pa uspešno izvedenim preventivnim programom.

V Sloveniji 33,5 odstotkov ...

V okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilne bolezni, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2002 in na podlagi podatkov Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, na NIJZ ugotavljajo pri 500.000 prebivalcev Slovenije, da ima povišan krvni tlak 33,2 odstotkov pregledanih oseb. V registru so moški stari od 35 do 65 let in ženske stare od 45 do 75 let.

Na podlagi CINDI anketne raziskave iz leta 2016 "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije" ugotavljajo, da je prevalenca arterijske hipertenzije ocenjena v povprečju na 25,3 odstotka. Pri moških je prevalenca višja kot pri ženskah in se statistično pomembno povečuje v letih anketiranja, leta 2001, 2004, 2008, 2012 in 2016.

Pojavnost je najvišja pri najstarejši starostni skupini, ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju; prebivalci tega sloja jemljejo tudi največ zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku.

Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo po izkušnjah strokovnjakinj z NIJZ pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost: "Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v preprečevanju zvišanega krvnega tlaka. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga."

Preveč soli res škodi

Na NIJZ opozarjajo, da je prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroničnih bolezni  kot so bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca.

Pojasnjujejo, da glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 140 odstotkov presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki ga presegajo za okoli 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Za odrasle je varen dnevni vnos soli do pet gramov, vključno z zaužito soljo v živilih in obrokih. 

Na NIJZ poudarjajo, da zdrav življenjski slog lahko neposredno vpliva na preprečevanje in normalizacijo zvišanega krvnega tlaka. Podali so tri namige, ki pomagajo k zdravemu življenju.

1. Zdrava prehrana

Zdrava prehrana je zelo pomembna, zato moramo zaužiti od tri do pet kvalitetnih obrokov dnevno. Jesti je treba počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti vnos predelane in hitro pripravljene hrane, povečati vnos sadja in zelenjave ter omejiti količino popitega alkohola.

2. Nadzorovanje telesne teže

V našem hitro spreminjajočem se svetu narašča število ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo. Povečana telesna teža lahko vodi v hipertenzijo.

3. Aktivno življenje

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato je redna zmerna telesna dejavnost izjemno pomembna za ohranjanje zdravja. Začnemo lahko že z malenkostmi v vsakdanjem življenju, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, igranjem z otroki ali vnuki v naravi in sprehodom po kosilu. Pred načrtovanimi večjimi napori pa se morajo osebe z resnejšimi bolezenskimi stanji posvetovati z izbranim zdravnikom.

anja.scuka@zurnal24.si