Poznamo več kot 90 oblik motenj spanja, ena izmed najbolj pogostih težav, o katerih poročajo ljudje, pa je nespečnost, s katero se danes sooča že približno tretjina prebivalstva. O nespečnosti govorimo takrat, kadar posameznik ne more zaspati pol ure ali več oziroma se med spanjem pogosto prebuja in nato ne more ponovno zaspati, kar vodi do občutkov utrujenosti in nenaspanosti.
"Klienta opolnomočnimo, da postane bolj odporen na vsakodnevne psihične obremenitve in nanje ne reagira s pretiranimi čustvi. S tehnikami sproščanja, kot sta progresivna mišična relaksacija in vizualizacija varnega kraja, dosežemo globoko sproščenost, nato pa z direktnimi in indirektnimi sugestijamo naslavljamo nezavedne procese ter na ta način dosežemo pozitivne učinke," delovanje hipnoze predstavi terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut in pove, da izvajanje hipnoze ne prinese stranskih učinkov, a le v primeru, da jo izvaja ustrezno usposobljen strokovnjak.
Pri tem opozori, da v zadnjem času v Sloveniji opaža porast laičnih hipnoterapevtov in različnih šol hipnoze, ki nimajo ustrezne znanstvene podlage: "Zato ljudem svetujemo previdnost pri izbiri terapevtov. Vsekakor pa hipnoterapijo odsvetujemo klientom z epilepsijo ali psihotičnimi motnjami."
Hipnoterapije je sicer primerna za vse, ki se soočajo z motnjami spanja, ki so posledica psiholoških obremenitev. Med njimi so najpogostejše anksiozne motnje, med katere sodijo tudi razne fobije, preobremenjenost in doživljanje kroničnega stresa ter depresija. Raziskave kažejo, da do znatnega izboljšanja simptomov pride pri več kot 70 % klientov. Ko pa je vzrok nespečnosti somatskega izvora oziroma gre za posledico odvisnosti od različnih substanc, se ta metoda ne uporablja.
To obliko terapije se pogosto uporablja tudi pri številnih drugih težavah, kot so nizka samopodoba in samozavest, strah pred javnih nastopanjem, pomanjkanje motivacije in koncentracije, enureza pri otrocih, strah pred porodom itd.
Med epidemijo zanimanje za hipnoterapijo naraslo
Diplomirana psihologinja opaža, da je v zadnjem času med Slovenci zaznati veliko zanimanje za to obliko terapije, k čemur so veliko pripomogle splošna negotovst, strah pred neznanim in ostale socialne stiske. Vse to je posebej pri ljudeh, ki so bili že prej nekoliko bolj ranljivi, lahko pripeljalo do razvoja psiholoških težav. "Mislim pa, da smo v zadnjih letih dosegli pomemben premik pri zgodnji prepoznavi motenj, kar posledično olajša soočanje z njimi v okviru psihološke obravnave," meni psihologinja.
Kaj pa lahko naredimo sami, da tovrstne motnje omilimo?
"Pomembno je, da se držimo osnovnih navodil higiene spanja: spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom, v spalnem prostoru naj bo primerna temperatura, zvečer ne uživajte izdelkov, ki vsebujejo kofein, ne nosite problemov s seboj v posteljo, podnevi ne spite, bodite športno aktivni, izključite elektronske naprave pred spanjem, uporabljajte tehnike relaksacije," sklene sogovornica in za naš portal tudi ovrže nekatere mite, ki se pojavljajo na račun hipnoze:
V hipnozi spimo in ne vemo, kaj se z nami dogaja.
Čeprav beseda hipnoza izvira iz grške besede hypnos, ki pomeni spanje, gre za budno stanje. Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestjo.
Oseba v hipnotičnemu stanju izda skrivnost.
To prepričanje je zelo pogosto in je zmotno. Oseba pove vedno samo tisto, kar želi deliti s terapevtom.
Hipnotizirati je mogoče le manj inteligentne ljudi.
Vsekakor ne drži. Hipnoza je običajno bolj uspešna pri bolj inteligentnih ljudeh.
Oseba v hipnotičnem stanju izgubi svobodno voljo.
To seveda ne drži. Kar bo hipnotizirani naredil s sugestijami, ki mu jih posreduje terapevt, je povsem v njegovih rokah. Lahko jih sprejme, ignorira ali zavrže.
Hipnotizirati je mogoče le izbrance.
Hipnotično stanje lahko doseže večina ljudi, ki so pravilno motivirani in imajo do hipnoze pravilna stališča.