Več strokovnjakov je na okrogli mizi opozorilo na težave in izzive, s katerimi se pri nas srečujejo bolniki z rakom.  Foto: Onko net

Ti bolniki namreč po dolgotrajnem zdravljenju naletijo na veliko težav, mnoge doleti tudi znižanje dohodkov, zaradi česa pogosto trpi celotna družina. "Socialna varnost je v procesu zdravljenja in rehabilitacije ključnega pomena, da se lahko bolnik res celostno posveti čim hitrejšemu okrevanju. Če je socialna varnost med bolniškim staležem ustrezno urejena, pa je precej drugače, ko se zdravljenje zaključuje, saj se bolniki ob povratku na delo soočajo z omejitvami, skrajšanim delovnim časom, nemalokrat pa zaradi posledic bolezni dela več ne morejo opravljati in se morajo delno ali v celoti invalidsko upokojiti," je opozorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic. 

Izpoved "Takoj sem pomislil, da je zame mogoče še kaj upanja, če ne drugega, vsaj za kakšno leto"

Na delovnem mestu niso enakovredni

Izkušnje bolnikov še kažejo, da imajo delodajalci velikokrat premalo posluha za prilagoditev delovnega mesta. "Zaposlenega, ki se lahko v službo vrne le za krajši delovni čas, nadrejeni pogosto ne obravnavajo več kot enakovrednega sodelavca, zato ni deležen nagrajevanja in napredovanja; morebitnih nadur, ki jih zahteva proces dela, mu delodajalec ne sme izplačati in podobno." je dodala predsednica Europe Donne Tanja Španić.

Po nemškem sistemu rehabilitacije bolnike že med zdravljenjem usmerjajo v deficitarne poklice, ki jih po okrevanju lahko opravljajo.

Diagnoza jih spremlja vse življenje

Po besedah Španićeve so velika težava tudi izredno nizke invalidske pokojnine ali nadomestila za invalidnost. "210 evrov delnega nadomestila ob polovični plači ne zadošča za normalno življenje, da ne omenjam številnih bolnikov z rakom, ki morajo mesec preživeti s 300 ali 400 evri invalidske pokojnine.  Vse to so vprašanja, ki jih moramo še urediti. Ne nazadnje pa je tu še vprašanje pravice do pozabe. Bolniki in nekdanji bolniki z rakom se namreč s težavami srečujejo tudi pri najemanju dolgoročnejših posojil in sklepanjem življenjskih zavarovanj, saj jih nekdanja diagnoza spremlja vse življenje," je dodala zdravnica. 

Povprečna  invalidska pokojnina je novembra 2018 znašala 545,31 evra. Prejelo jo je 79.289 uživalcev invalidskih pokojnin ter 15.045 uživalcev delnih nadomestil, najpogostejši razlogi za oceno invalidnosti pa so bolezni mišično-skeletnega sistema (28,1%) in bolezni duševnih in vedenjskih motenj (11,9 %), onkološke bolezni pa so šele na tretjem mestu (9,9%).

Nepregledna in nerazumljiva zakonodaja, ki se ves čas spreminja

Pravnik in predsednik Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Jaka Cepec je izpostavil predvsem nepregleden in posamezniku težko razumljiv pravni sistem, ki se ves čas spreminja. "Osrednja problema, ki ju zaznavam sta izgubljenost bolnikov zaradi težko razumljive in nepregledne zakonodaje in stigma bolnikov zaradi sistema, ki od njih zahteva aktivno uveljavljanje svojih pravic, namesto da bi jim pristojni organi aktivno pomagali pri njihovem uveljavljanju."

Družinska zdravnica Nena Kopčevar Guček: "Mladi bolniki, ki obolijo za rakom si zelo želijo nazaj na delo in jih je strah opredelitve, da bodo postali invalidi in bodo tako v življenju omejeni."

Na bolniški že 11 let

Foto: Onko net Po besedah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjana Sušlja v Sloveniji premalo naredimo na področju čim hitrejšega vračanja nekdanjih obolelih nazaj na delo. Novembra 2018 je bilo na bolniškem staležu daljšem od enega leta 8.322 zavarovancev, daljšem od petih let 200 zavarovancev, najdaljši bolniški stalež ta hip pa traja neprekinjeno že več kot 11 let. "Bolniški stalež, zlasti dolgotrajni, je veliko breme najprej za same zaposlene, pa tudi za njihove delodajalce, izvajalce zdravstvenih storitev, nosilce socialnih zavarovanj kot tudi za družbo v celoti"  je opozoril generalni direktor zdravstvene zavarovalnice. 

Zdravje Slovenija: Rekorderji po bolniških odsotnostih

Delo kot sestavni del rehabilitacije

Dlje kot traja bolniška, vse težje se bolniki vračajo na delo. Nasploh zdravniki tem bolnikom svetujejo, da se čim prej vrnejo na delo, ki je sistavni del rehabilitacije. "Vračanje na delo naj ne bo nujno za štiri ali osem ur, na delo naj se vrne tudi po dve uri na dan," je dodala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič - Fikfak.

Nadomestilo že po dvajsetih dneh?

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je izpostavil potrebo po celostni zdravstveni reformi, ki bi odgovorila na probleme tako bolnikov kot tudi delodajalcev. "Naša prizadevanja so, da breme nadomestil v času bolniške odsotnosti preide z
delodajalca na ZZZS že po 20 koledarskih dneh, zavarovalnica pa bi morala plačevati nadomestilo neposredno zavarovancu. Prizadevamo pa si tudi za drugačno ureditev regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru nesreče pri delu ter za ustrezno ureditev področja poklicnih bolezni," je pojasnil predstavnik delodajalcev. 

Rak Strokovnjaki o tem, koliko v resnici psiha vpliva na raka

Zgledujmo se po Nemcih

Strokovnjaki različnih področjih so pozvali k sistemskim in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze. 

Direktor sektorja za izvedenstvo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Dean Premik je predlagal zgledovanje po katerem od tujih rehabilitacijskih sistemov. Navedel je nemškega, ki na primer bolnike že med zdravljenjem usmerjajo v deficitarne poklice, ki jih po okrevanju lahko opravljajo.

Po besedah onkologinje in predsednice ustanove Mali Vitez Lorne Zaletel so v pripravi nekatere sistemske rešitve za celostno rehabilitacijo bolnikov z rakom.