"Cepiva so naše največje, morda celo edino upanje za to, da se epidemija covid-19 kmalu konča. A novice o razvoju cepiv, ki razveseljujejo stroko, so v zadnjem času pospremili številni zapisi na družbenih medijih, ki med uporabniki širijo dvome o ustreznosti cepiv," opisujejo v UKC Ljubljana.  Mnogi so skeptični tudi zaradi hitrosti, s katero so cepiva razvili: ali so resnično dovolj varna in učinkovita?

Čeprav nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito, je po njihovih navedbah cepljenje vedno dobra izbira, saj prednosti pri zdravih ljudeh prevladajo nad tveganji: "Tudi strah, da bi nam genski inženiring pod pretvezo cepiva trajno spremenil genski zapis ter vplival na naše misli, telesne funkcije in počutje, je odveč." Mite in pojasnila objavljamo v celoti. 

MIT: »Cepiva niso varna, ker so jih tako hitro razvili in testirali.«

DEJSTVA: Številna farmacevtska podjetja so v razvoj cepiv proti covid-19 vložila veliko sredstev, saj je pandemija ustavila tako rekoč ves svet. Tudi zato je bilo možno hitreje in učinkoviteje delati, kar pa ne pomeni, da so lahko zaobšli varnostne postopke ali se izognili testiranjem.

MIT: »Covid-19 sem že prebolel, zato se mi ni treba cepiti.«

DEJSTVA: Trenutno še ni dovolj podatkov o tem, kako dolgo po okužbi smo zaščiteni pred vnovično okužbo s t. i. naravno imunostjo. Zgodnji dokazi kažejo, da naravna imunost na covid-19 ni dolgotrajna, a zaenkrat tega še ni mogoče trditi z gotovostjo. Na kliniki Mayo priporočajo cepljenje tudi tistim, ki so covid-19 že preboleli, a svetujejo, naj cepljenje odložijo za približno 90 dni po prvi diagnozi. Tistim v karanteni po bližnjem stiku z okuženim ali tistim, ki kažejo simptome covid-19, cepljenje odsvetujejo.

MIT: »Cepiva proti covid-19 imajo resne stranske učinke.«

DEJSTVA: Pri cepivih proti covid-19 poročajo o kratkoročnih blagih ali zmernih reakcijah, ki se razrešijo brez zapletov ali poškodb. Pri 15 odstotkih cepljenih je bil to boleč predel cepljenja, pri približno polovici pa so se pojavile sistemske reakcije, predvsem glavobol, mrazenje, utrujenost, bolečine v mišicah ali povišana telesna temperatura, ki je trajala dan ali dva. Ti stranski učinki pa v resnici kažejo, da se imunski sistem dobro odziva na cepivo, in so pogosti tudi pri ostalih cepljenjih.

MIT:»Po cepljenju proti covid-19 mi ne bo treba več nositi maske.«

DEJSTVA: Morda bo trajalo dolgo, preden bodo lahko vsi, ki se želijo cepiti, prišli na vrsto. Pomembno je vedeti tudi, da cepivo sicer ščiti pred boleznijo tistega, ki je bil cepljen, ni pa znano, ali je lahko tudi po cepljenju še vedno prenašalec bolezni. Dokler o delovanju cepiva ne bo znanih več podrobnosti, je treba še naprej upoštevati varnostne ukrepe, torej nositi zaščitno masko, paziti na varnostno razdaljo in si pogosto umivati roke.

MIT: »Več ljudi bo umrlo zaradi posledic cepljenja proti covid-19 kot zaradi virusa samega.«

DEJSTVA: Čeprav mnogi trdijo, da se nima smisla cepiti za bolezen s tako nizko stopnjo smrtnosti, je treba poudariti, da 1-odstotna smrtnost pomeni, da je covid-19 desetkrat bolj smrtonosen kot sezonska gripa. 

Klinični poizkusi kažejo, da so, kot že omenjeno, stranski učinki cepiva le kratkoročni blagi ali zmerni. Pomembno je tudi dejstvo, da po cepljenju nisi okužen s covid-19, saj ne gre za t. i. živo cepivo. Poleg tega, da se cepimo zato, da ne bi zboleli, je pomembno tudi, da preprečimo širjenje virusa in okužbe, ki bi lahko vodile v dolgoročne posledice za zdravje soljudi.

MIT: »Cepiva proti covid-19 so razvili, da bi nadzirali ljudi prek mikročipov v možganih.«

DEJSTVO: Mikročip v cepivih ne obstaja in s cepivi ne bodo sledili ljudem ali zbirali njihovih osebnih podatkov. Ta mit se je na spletu rodil spomladi, potem ko je milijarder Bill Gates dal izjavo o digitalnih certifikatih glede cepljenja, ki pa z mikročipi in omenjenimi cepivi nimajo nikakršne povezave.

MIT: »Cepiva proti covid-19 lahko spremenijo naš DNK-zapis.«

DEJSTVA: Cepiva, ki bodo, kot kaže, prva na tržišču, so tipa »messenger RNA«, krajše mRNK. Če poenostavimo, ta delujejo tako, da celicam v telesu sporočajo, kako izdelati virusni protein, ki sproži imunski odziv telesa. Vbrizgavanje mRNK v telo na noben način ne vpliva na DNK celic, saj mRNK telo hitro razgradi in se je znebi kmalu po tem, ko opravi svoje delo, torej ko celice proizvedejo dovolj virusnega proteina, da sproži nastanek protiteles.

Zdravje Vodja WHO: "Pandemija novega koronavirusa ne bo zadnja" Bojana Beović "Epidemija bo samo še spomin, kako smo te čase preživeli"

dezurni@zurnal24.si