Dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, je na javnem posvetu o cepljenju v organizaciji zdravniške zbornice poudarila, da je cepljenje proti covidu-19 prostovoljno, odločitev posameznika pa mora temeljiti na dovolj informacijah - zakaj je cepljenje sploh potrebno, kakšen je mehanizem delovanja cepiv ... "Za covid-19 prav gotovo velja, da si bomo s cepljenjem omogočili normalno življenje," je zatrdila.

Dejala je, da je v tej epidemiji še marsikaj neznanega, a visok odstotek cepljenih po svetu po njenih besedah dokazuje varnost tega postopka.

Zaenkrat se v Sloveniji za cepljenje uporabljajo cepiva štirih proizvajalcev - Pfizer, Moderna, AstraZeneca in Johnson & Johnson.

Vsa cepiva, ki se uporabljajo v EU, imajo pogojno dovoljene. "Gre za pragmatičen način hitre odobritve zdravila, ki ga ljudje nujno potrebujejo. Čeprav gre za zgodnjo odobritev, mora zdravilo zadostiti vsem strogim kriterijem varnosti, učinkovitosti in kakovosti in mora te podatke še dopolnjevati," je pojem "pogojno dovoljenje" opisala dr. Beović.

Tik pred odobritvijo še 27 cepiv

A kot je pojasnila dr. Beović, je v tretji fazi razvoja, torej tik pred odobritvijo, še 27 cepiv. Najbolj obetavni sta cepivo Novavax in CureVac.

Cepivo CureVac temelji, podobno kot Moderna in Pfizer, na tehnologiji mRNK. Cepiva v poznih fazah razvoja, je povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje, rezultate zadnje faze pričakujejo še ta mesec. Cepivo je tako obetavno tudi zato, ker je tri mesece stabilno pri temperaturah od 2 do 8 stopinj Celzija, proizvodnja pa naj bi potekala v številnih tovarnah po svetu.

Novavax pa je beljakovinsko cepivo (podobno kot cepivo proti hepatitisu B). Tretja faza ima po besedah zdravnice že preliminarne rezultate, ki kažejo visoko učinkovitost proti prvotni različici covida-19. Zaključek tretje faze pričakujejo v naslednjih tednih. Cepivo se lahko hrani v navadnem hladilniku, zato bi z njim lahko cepili tudi družinski zdravniki in zdravniki medicine dela.

Delež cepljenih za kolektivno imunost

Trenutno je v Sloveniji z enim odmerkom cepljenih nekaj več kot pol milijona ljudi, z dvema odmerkoma pa blizu 300 tisoč.

"Kar nas veseli je, da je večina starejših cepljenih," je dejala dr. Beović.

"Večji kot bo delež cepljenih ljudi, manj bo ukrepov"

Kakšen delež prebivalstva pa naj bi bil cepljen, da zagotovimo kolektivno imunost? "Delež cepljenih za kolektivno imunost je odvisen od sposobnosti virusa za širjenje. Ocenjujemo ga z reprodukcijskim številom R. Če je bolezen bolj nalezljiva, mora biti več ljudii cepljenih. Če je R denimo tri, mora biti imunih 66 odstotkov ljudi. Če gre za 40 bolj kužno različico, mora biti imunih 76 odstotkov ljudi. Če prenos virusa ustavljajo ukrepi, ki vzdržujejo R na npr 1,5, zadošča, da je imunih 33 odstotkov prebivalcev. To pomeni, da večji kot bo delež cepljenih ljudi, manj bo ukrepov," je pojasnila.

Nekatera cepiva povzročajo tudi hude stranske učinke, je povedala dr. Beović, a so ti izjemno redki. Vseeno moramo biti nanje pozorni. Bolnici, ki ima že osmi dan zapored po cepljenju močan glavobol, je svetovala obisk zdravnika. "Če pogledamo poročila in slabe izide po cepljenju, opazimo, da je bilo kar precej zamika pri pojavu učinkov in obravnavi pri zdravniku," je dejala.

Mešanje cepiv le za tiste ženske, ki so po prvem odmerku zanosile

Mešanje cepiv, torej denimo prvi odmerek AstraZenece in drugi odmerek Pfizerja, po njenem mnenju ne bi smel povzročati prevelikih težav, čeprav je dr. Beović dodala, da je sodeč po nekaterih raziskavah pričakovati bolj intenzivne stranske učinke, ki kljub temu hitro izzvenijo. 

Tega v Sloveniji stroka sicer ne predlaga, izjema so le ženske, ki so cepljene s prvim odmerkom cepiva proizvajalca AstraZeneca, nato pa zanosijo. V takšnih primerih jih drugič cepijo s cepivom proizvajalcev Moderna ali Pfizer, saj se za nosečnice priporoča cepivo mRNK. 

dezurni@zurnal24.si