Mojci (pravo ime je znano uredništvu) se je pri komaj 27-ih letih življenje obrnilo na glavo. Iz uspešne, vesele in družabne ženske, ki je pravkar dobila redno zaposlitev, je postala zaprta, prestrašena in izrazito sumničeva.
V službi so se nenadoma vsi zarotili proti njej. Skozi zidove sten je lahko jasno slišala pogovore v drugih pisarnah, kjer so sodelavci kovali načrte o njenem umoru. Sodelavci se niso želeli več družiti z njo, grdo so jo gledali in se je izogibali. “Prepričana sem bila, da so mi v kavni avtomat dajali uspavala, v pisarnah in toaleti so bile mini nevidne kamere, kjer so me lahko nadzirali,” pripoveduje. V računalnik in telefon so ji vgradili čip, da so lahko nadzirali njeno delo in pogovore, v avtomobil pa so ji vgradili sledilno napravo. Postala je paranoična in prestrašena, na vsakem koraku je čakala na dokaze njihove zarote. Strahove je zaupala sestri, ta pa je takoj posumila na shizofrenijo, ki jo je naposled potrdil tudi zdravnik in jo napotil na zdravljenje. Mojca je z jemanjem zdravil znova začutila povezanost s svetom, vsi sumi in strahovi so izginili. Pravi, da ne bo nikoli ozdravljena, je pa njena bolezen ob rednem jemanju zdravil obvladljiva in lahko živi tako, kot je pred 27-im letom.
Umirajo tudi dvajset let prej
Mojčina zgodba je le ena od mnogih. Po ocenah svetovane zdravstvene organizacije (WHO) se s shizofrenijo spopada najmanj 26 milijonov ljudi, samo v Sloveniji jih je okoli 20.000. Shizofrenija je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tudi najpogostejši razlog za obravnave v psihatričnih bolnišnicah.
“Ljudje s shizofrenijo umirajo 15 do 20 let prej kot splošna populacija, predvsem zaradi sočasnih fizičnih bolezni in kajenja, imajo šest do sedemkrat večjo možnost, da so nezaposleni, pogosteje so brez doma in v težavah,” pravi dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. “Kljub temu, da je shizofrenija resna motnja, je pogosto spregledana in nerazumljena kot tudi druge duševne motnje,” dodaja.
Bolezen se navadno začne že pri mladih v obdobju odraščanja. Pri moških je vrh zbolevanja med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom, prvi pojav bolezni po 40. letu je redek, pojasnjujejo v Psihiatrični bolnišnici idrija. “Bolezen se večinoma začne prikrito, z neznačilnimi znaki, ki jih tudi strokovnjaki lahko sprva zamenjajo z znaki, ki so značilni za večino najstnikov: popuščanje pri obveznostih v šoli in doma, zmanjšanje vsakdanjih dejavnosti, zapiranje vase,” opisujejo. Seveda ti znaki še ne pomenijo duševne motnje, toda če trajajo dalj časa, na primer več mesecev, je prav, da mladostnik poišče pomoč pri svojem zdravniku. “Raziskave dokazujejo, da zgodnje zdravljenje teh neznačilnih simptomov zmanjša možnost kasnejšega razvoja shizofrenije. Ustrezna zdravila lahko pogosto preprečijo razvoj bolezni,” pravijo in dodajajo, da zaradi sodobnih zdravil, ki jih pacienti lažje prenašajo, ni razloga, da bi ob prvih znakih shizofrenije z zdravljenjem odlašali.