Anita Ogulin, priznana slovenska humanitarka in neumorna borka za boljše življenje otrok bije bitko s težko boleznijo, kronično levkemijo in mnogoceličnim limfomom B. Za diagnozo je izvedela februarja letos.

"Simptome sem čutila že dolga leta. Koprivnica, povečane bezgavke, redno potenje in iskala sem hitro pomoč na urgenci. Vsakokrat sem dobila antibiotike in odšla domov," je na strokovnem srečanju Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L dejala Ogulin.

Decembra lani se ji je počutje drastično poslabšalo, kar je sprva pripisala utrujenosti. Kot je dejala, so bili na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje v času covida še posebej dejavni in veliko se hodili na teren. "Ker so bili utrujeni tudi mlajši sodelavci, sem mislila, da se vse dogaja zaradi prekomernega angažiranja," je dodala. 

"Po tretjem cepljenju proti covidu, mi je bezgavka pod pazduho, na katero sem sicer že prej opozarjala zdravnika, močno otekla. Poslikala sem jo, poslala zdravniku. Na triažo onkološkega inštituta sem bila zelo hitro naročena," je povedala humanitarka, ki je za diagnozo izvedela na terenu, "na poti od družine do družine."

"Hudo mi je bilo, res me je šokiralo"

"Povedala mi je urgentna zdravnica in večkrat sem jo vprašala, če je to res. Tisti dan sem morala informacijo odmisliti, saj sem morala do konca opraviti delo. Na poti domov sem se morala ustaviti, na večjem parkirišču, kjer mi je diagnoza prišla v zavest. Zelo sem se bala povedati svoji družini, predvsem zato, da jih ne bi prizadela, enako velja tudi za sodelavce."

"Čez nekaj tednov je sledila operacija, odvzem kostnega mozga, bezgavke. Zdravnica mi je povedala, da imam zadnjo fazo limfoma, kar je zelo težko. Sledile so preiskave in kemoterapija," potek te hude bolezni opiše Ogulin. 

"Za vse to krivdo pripisujem sebi. Ves čas sem namreč želela biti zdrava, lastnih sporočil telesa nisem poslušala, nikoli nisem počivala... Glejte, pristala sem tukaj, kjer sem in stvari se dobro rešujejo," je zaključila. Njen limfom je namreč v regresiji in Anita Ogulin se je že vrnila med svoje sodelavce in družine, ki jim tako nesebično pomaga. "Verjeti v znanost, verjeti v medicino, verjeti v naše zdravnike, to je temelj uspešnega zdravljenja," je zaključila. 

Maligni limfomi

Maligni limfomi so skupina različnih bolezni, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnga tkiva. Med limfatično tkivo spadajo primarni limfatični organi (kostni mozeg in priželjc ali timus) ter sekundarna limfatična tkiva (bezgavke, vranica ter limfatična tkiva v sluznicah). Limfomi nastanejo iz celic limfatične vrste B, T ali naravnih celic ubijalk. Limfome delimo na Hodgkinove limfome (HL) in ne-Hodgkinove limfome (NHL), navaja Onkološki inštitut ( OI).

Incidenca HL je v zadnjih letih približno enaka, incidenca NHL se rahlo povečuje. Leta 2019 je bilo v Sloveniji 480 novih primerov NHL. Slednji se pojavljajo približno 3-4 krat pogosteje kot HL, skupno pa predstavljajo 2,5 do 5 % vseh rakov. HL se pogosteje pojavlja v starostni skupini od 15. do 34. leta in v starostni skupini po 50. letu. Pogostost pojavljanja NHL narašča s starostjo.   

Vzrok za nastanek večine limfomov ni znan, znaki limfoma so lahko zelo raznoliki. V ospredju so povečane bezgavke. Bezgavke so lahko povečane v obrobnih bezgavčnih ložah (na vratu, v pazduhah, v dimljah ali v nadključničnih kotanjah), medpljučju ali trebuhu. 

Limfome zdravijo" s sistemsko terapijo (s kemoterapevtiki in biološkimi zdravili), z obsevanjem, s kombinacijo obeh navedenih metod, redko tudi kirurško. "Pomemben vpliv pri izbiri zdravljenja ima poleg vsega naštetega tudi dejstvo, ali gre za indolenten oziroma nizko maligen limfom ali agresiven oziroma visoko maligen limfom," so zapisali na OI.