V ZOO Ljubljana 4. oktobra obeležujejo svetovni dan živali in mednarodni dan oskrbnikov živali.
"Delo oskrbnika ni zgolj preživljanje časa z živalmi, kot si to marsikdo nekoliko preveč »romantično« predstavlja. Oskrbniki skupaj z ostalimi zaposlenimi in zunanjimi sodelavci skrbijo za celostno podobo živalskega vrta, seveda pa je njihova prva in najpomembnejša naloga oskrbovanje živali ter delo z njimi," pojasnjujejo v ZOO Ljubljana.
Nov značaj in pomen živalskih vrtov
"Živalski vrtovi v zadnjih dveh desetletjih dobivajo povsem nov značaj in pomen, saj predstavljajo največji center strokovnega znanja, izmenjave informacij in izkušenj, kadrov in namestitve živali divjinskih vrst, tudi za potrebe varstva narave. Predstavljajo časovne mostove za tretje tisočletje, v katerih specializirane in močno ogrožene živalske vrste lahko preživijo, medtem ko na globalni ravni poteka katastrofalno uničevanje naravnega okolja," opisujejo.
Za premnoge vrste živali žal že velja, da jih je v živalskih vrtovih ohranjenih celo več kot v naravi. Veliko ključnih spoznanj o življenju in gojitvi divjinskih živali pa smo lahko dobili le na osnovi podatkov, meritev, vzorcev, ki jih lahko odvzamejo le v kontroliranih, primerljivih pogojih živalskih vrtov. "Živalski vrtovi služimo potrebam v naravovarstvu s svojimi kapacitetami ograd za namestitev živali, strokovnjakov, oskrbnikov, z izmenjavo podatkov, znanj, z načrtno skrbjo za ustrezno spolno, starostno, socialno in genetsko strukturo živali, ki jih gojimo," dodajajo.
"Nismo samo turističn točka"
"Tudi Živalski vrt Ljubljana še zdaleč ni zgolj "turistična točka". Obiskovalci povečini že poznajo naše izobraževalne aktivnosti, manj pa našo naravovarstveno vlogo in znanstveno-raziskovalno delovanje," pravijo.
ZOO Ljubljana se namreč redno udeležuje različnih mednarodnih in domačih raziskav. Tako na primer aktivno sodelujejo pri raziskavi genoma šimpanzov, herpes virusa slonov, testiranju vonjalnih količkov pri risih, medovarnih smetnjakov in podobno. Kot člani Evropske in Svetovne zveze živalskih vrtov (EAZA, WAZA) stalno sodelujemj z drugimi živalskimi vrtovi in naravovarstvenimi ustanovami. Kot člani nekaterih evropskih vzrejnih programov (EEP) in evropskih rodovnih knjig (ESB) za ogrožene živalske vrste skrbijo tudi za ohranitveno vzrejo znotraj živalskega vrta ter za izboljševanje in razvijanje tehnik ohranitvene vzreje.
Živalske vrste, ki so v ZOO Ljubljana vključene v Evropske vzrejne programe (EEP) so:
- Moluški kakadu (Cacatua moluccensis)
- Navadni vari (Varecia variegata variegata)
- Sajmiri (Saimiri boliviensis boliviensis)
- Zlatolični gibon (Hylobates gabriellae gabriellae)
- Perzijski leopard (Panthera pardus saxicolor)
- Sibirski tiger (Panthera tigris altaica)
- Mačji panda (Ailurus fulgens fulgens)
- Azijski slon (Elephas maximus)
- Rothschildska žirafa (Giraffa camelopardalis rothschildi)
Živalske vrste, ki so v ZOO Ljubljana vključene v Evropske rodovne knjige (ESP) pa so:
- Črna štorklja (Ciconia nigra)
- Beloglavi jastreb (Gyps fulvus)
- Karpatski ris (Lynx lynx carpaticus)
- Rjavi medved (Ursus arctos)
- Gepard (Acinonyx jubatus)
- Rdečeprogasta podvezničarka (Thamnophis sirtalis tetrataenia)