Biotehniška fakulteta je nosilec projekta o sobivanju z zvermi, imenovanem Carnivora Dinarica. Delovanje in prizadevanje projekta bodo širši javnosti predstavili tudi na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali, ki se bo 2. junija odvijal v Novi Gorici. V primeru slabega vremena, bomo dogodek prestavili na 9. junij.

Na dogodku bodo s pomočjo materialov prikazali biologijo velikih zveri. Med drugim boste lahko videli, kako izgledajo lobanje in odtisi stopinj nekaterih zveri. Prav tako bodo predstavili tudi orodja za spremljanje velikih zveri, kot so antena, GPS-GSM ovratnica in materiali za neinvazivno genetsko vzorčenje. Opisali pa bodo tudi izzive in ukrepe za sobivanje z velikimi zvermi.

Tudi pasja plaža Festival za ljubitelje živali v Novi Gorici

Kot nam je zaupala Urša Marinko z Biotehniške fakultete, bodo na svoj račun prišli tudi otroci. "Z otroki bomo izdelovali tipična risja ušeska (čopke), ki jih bodo lahko odnesli s seboj domov," je razkrila.

Marinkova pričakuje, da bo na dogodek prišlo veliko družin z otroki, saj so prav ti z živalmi zelo povezani in radi preživljajo čas v njihovi družbi. Ker ima večina obiskovalcev, ki bo prišla na dogodek, interes po informacijah o živalih, je po njenem mnenju ključno, da prejme pravilne informacije. "Glede na to, da je tema sobivanja z velikimi zvermi še posebej v zadnjem času zelo odmevna, menimo, da je pomembno, da obiskovalci prejmejo objektivne in predvsem najnovejše informacije o vseh treh karizmatičnih živalskih vrstah," nam je še dejala.

Pred dogodkom, ki se že nestrpno približuje, smo s članicama projekta – Meto Mavec in Ireno Kavčič, naredili krajši intervju o tem, zakaj je sobivanje z zvermi tako pomembno.

Kaj je glavni namen vašega projekta o ozaveščanju sobivanja z zvermi?
Glavni cilj projekta Carnivora Dinarica je izboljšati ohranitveni status velikih zveri, kot so ris, volk in medved in ljudem omogočiti boljše pogoje sobivanja z njimi.

Sodelujoči projektni partnerji imajo veliko strokovnega znanja, sedaj želimo to prenesti v prakso ter vzpostaviti čezmejno sodelovanje na ravni odločevalcev. Živali meja namreč ne poznajo. Slovenija in Hrvaška si delita vse tri zgoraj omenjene velike zveri. Za njihov uspešen obstoj je zato nujno treba meddržavno sodelovati. Za izboljšanje sobivanja bodo projektni partnerji preko informiranja, usposabljanja in drugih aktivnosti, kot so preprečevanje škod, izboljšanje prometne signalizacije, usmerjanje obiskovalcev preko centra za ozaveščanje o velikih zvereh v Pivki, zapolnili trenutne vrzeli v upravljanju s populacijami velikih zveri v obeh državah.

Zakaj je po vašem mnenju sobivanje z zvermi tako pomembno?
V Sloveniji so naravna območja primarno gozdnata, z dobro ohranjenimi populacijami divjih živali. To predstavlja visoko kakovosten habitat za velike zveri. Čeprav jih pogosto razumemo kot neokrnjeno naravo, so naravna območja sestavni del kulturne krajine. Na takšnih območjih je stik človeka z velikimi zvermi neizbežen. Zaradi različnih interesov ljudi lahko prihaja do konfliktov, ki pa se jim z ustreznimi ukrepi izognemo. Iskanje kompromisov med aktivnostmi in interesi človeka ter varovanje populacije velikih zveri je največji izziv upravljanja s temi vrstami.

Velike zveri so bile v preteklosti v Evropi na robu izumrtja, vendar je naraščajoča naravovarstvena zavest, izboljšanje stanja velikih prostoživečih rastlinojedcev ter pozitiven odnos lokalnega prebivalstva do velikih zveri pripomoglo k izboljšanju njihovega stanja. Sobivanje ljudi in velikih zveri v severnih Dinaridih sega v daljno preteklost, zato je pomembno, da dediščino negujemo še naprej.

Intervju Izbrisali jih bodo s seznama zavarovanih vrst. Kaj sledi?

Katere so glavne prednosti, ki jih za človeka in naravo predstavljajo volk, medved in ris?

Foto: Zoran Bončina Ris Velike zveri so kot plenilci na vrhu prehranjevalne verige in imajo ključno vlogo pri regulaciji populacije prostoživečih rastlinojedcev oziroma kopitarjev. Skrbijo za uravnotežen ekosistem. Ker se prehranjujejo tudi z mrhovino, imajo pomembno sanitarno vlogo, medved pa ima zaradi svoje vsejede prehrane pomembno vlogo pri raznašanju semen. S tem pripomore k rastlinski strukturi in diverziteti ekosistema. Gre za krovne vrste, ki za svoje preživetje potrebujejo velika območja, ta pa so hkrati tudi bivališča drugih živalskih in rastlinskih vrst. Ohranjanje njihovega življenjskega prostora ima tako pozitiven učinek na ohranjanje ostalih vrst, ki niso tako karizmatične, vendar so vseeno ključnega pomena za vzdrževanje dobro delujočih ekosistemov.

Prisotnost velikih zveri lahko pozitivno vpliva tudi na lokalno skupnost, saj predstavlja dodatno vrednost pri oblikovanju turistične ponudbe regije in trženju lokalnih izdelkov pod znamko "medvedu prijazno" (Bear friendly).

Kakšen odnos ima slovenska javnost do zveri? Ste osebno z njim zadovoljni?
Slovenska javnost ima do risa, medveda in volka pozitiven odnos, si želi njihove prisotnosti in meni, da je njihovo ohranjanje za prihodnje generacije pomembno. Izkazalo se je, da je poznavanje biologije in vedenja velikih zveri pomemben dejavnik, preko katerega lahko vplivamo na izboljšanje sobivanja, preprečevanja konfliktov in dolgoročnega ohranjanja vrste. Zaradi zgoraj naštetih razlogov je ključno izobraževanje posameznih skupin, še posebej na področju zavarovanja domačih živali, prehrane in velikosti populacij. Medtem ko je odnos do živali pozitiven, je toleranca do škod, ki jo velike zveri povzročajo, nizka. Za ohranjanje pozitivnega odnosa do velikih zveri je predvsem ključen dialog med posameznimi skupinami, na primer rejci in lovci, in sodelovanje med posameznimi sektorji ter državami. Predstavniki posameznih skupin morajo biti vključeni v procese soodločanja pri upravljanju z velikimi zvermi.

Slovenija Besni kmeti ministru v službo pripeljali raztrgana teleta

Se otroke (in ostalo javnost) po krivem straši o zvereh in nevarnosti, ki naj bi jo predstavljale?

Foto: Hubert Potočnik Volk Ris se v pripovedkah večinoma ne pojavlja, vsi pa verjetno poznamo pravljico o volku in rdeči kapici ali pa o volku in treh prašičkih. Kljub portretiranju volka kot zlobne zveri, se v resnici volk človeka boji in se mu, če se le da, izogne. V Sloveniji nimamo zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka. Enako velja za risa, saj je zdrav ris zelo plaha žival in se ljudem izogiba. Tako je verjetnost, da bomo risa videli zelo majhna. Problem nastane le takrat, ko je žival poškodovana ali obolela za steklino. K sreči pa je steklina v Sloveniji in na Hrvaškem večinoma iztrebljena.

Je pomembno, da otroke vseeno podučimo o njih?

Medved je previdna žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Do srečanja z medvedom lahko kljub temu pride. V tem primeru je priporočljivo, da poznamo vedenje medvedov in znamo oceniti okoliščine srečanja. Na območju prisotnosti medveda moramo poznati in upoštevati splošna pravila obnašanja, o katerih je vsekakor dobro podučiti tudi otroke.

Ste že doživeli srečanje z zgoraj omenjenimi zvermi? Kaj storiti v tem primeru?

Foto: Hubert Potočnik Medved Ris in volk človeku nista nevarna in se zaradi plašne narave takoj umakneta. V primeru srečanja imate velik privilegij, ki so ga deležni le redki. Teh nekaj sekund, ko lahko žival opazujete, čim bolje izkoristite (smeh).

Medved je ravno tako previden in se človeku načeloma izogiba, problem nastane le takrat, ko ga presenetimo ali prestrašimo. Zaradi svoje teže in velikosti ima namreč zelo veliko moč. V sklopu projekta LIFE DINALP BEAR so bili oblikovani nasveti, kako se obnašati ob srečanju z medvedom.

Takrato moramo ostati mirni. Če nas medved ni opazil in prihaja proti nam, ga mirno ogovorimo, hkrati pa se počasi vračamo nazaj po poti, od koder smo prišli. Ko nas medved prepozna, se večinoma nemudoma umakne. Pomembno je, da ne kričimo, mečemo stvari v medveda ali poskušamo zbežati. V tem primeru bi se medved lahko počutil ogroženega in bi napadel.

Vizita za živali "Srečanja se pojavljajo predvsem spomladi"