Lovec lovskega društva Sinji vrh je včeraj, z milostnim strelom usmrtil šesto žival, ki se je zapletla v žico ob Kolpi. "Šlo je za jelena, ki se je zapletel na istem mestu, kot pred dnevi košuta," je povedal tajnik društva Tadej Burazer. Jelen je bil ob najdbi še živ, vendar v velikih mukah, zapleten v žico z rezili. Šlo naj bi za šesto žrtve bodeče žice ob Kolpi.
Če ne bi bilo rezi, bi se lažje rešila
"Doslej smo prišli vedno prepozno, žica je namreč na zelo nedostopnem terenu, območjih, na katera se je zelo težko priti zelo hitro," razlaga Burazer. "Žival se skuša na vsak način rešiti pri tem pa pride do hudih poškod, prereže si cel trebuh, grlo ... če ne bi bilo rezil, bi se lažje rešila," razlaga lovec.
Bo žival našla prehod?
Na območju Bele krajine za zaščito živali pred žico še ni narejenega nič, na območju Kostela pa so na glavnih migrantskih poteh živali postili odprtine.
"Prehodi za živali so nesmislelni. Gre za divje živali, ki reagirajo po svoje, da bi šle po določenih prehodih, je potrebno narediti res široke koridorje, obraščene z zelenjem. To pa bi potem bil tudi prehod za ljudi," pa razlaga Burazer.
Na jutrišnjem sestanku s predstavniki notranjega ministrstva bodo tako lovci predlagali uporabo odvračalnih sredstev, kemičnih sprejev s katerimi odganjajo divje živali tudi od obvoznic in podobno. "Za odganjanje živali so se doslej dobro izkazali tudi električni pastirji," pravi Burazer.
Vse glasnejše so tudi pritožbe hrvaških predstavnikov društev za zaščito živali. Lovska društva so zaradi vse več ranjenih živali tam, kjer je postavljena bodeča žica, povečala število obhodov.
Hrvati naj bi odstranili del žice
Na slovenski južni meji je zdaj postavljenih okoli 140 kilometrov žice. Sredi minulega tedna so jo začeli postavljati tudi na Primorskem. Lokalni prebivalci postavljanju žice nasprotujejo, vse večje ogorčenje pa je tudi med hrvaškimi prebivalci vasi ob meji. Hrvaški domačini na območju Rupe in okolice oziroma na hrvaški strani mejnega prehoda Jelšane pa naj bi minuli konec tedna del ograje v gverilski akciji celo odstranili dele žice in jih odnesli domov.
"Z informacijo o domnevnem poškodovanju tehničnih ovir na primorskem delu slovensko-hrvaške meje, smo seznanjeni in jo še preverjamo. Pri pregledu odstavljenih tehničnih ovir pa nismo opazili poškodb oziroma manjkajočih delov," je povedal predstavnik policije Drago Menegalija.
Tudi župani večinoma proti
Nasprotovanja žičnati graji pa s prebivalci ne deli bistriški župan Emil Rojc."Prepričan sem, da v kolikor bi se ta begunski val okrepil, kar se verjetno bo, bodo takrat tudi občani videli, da je to potrebno," je povedal za STA.
Piranski župana Peter Bossman pa je v petek zapisal, je žičnata ograja v Istri nezaželena. "Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije." Bossman je prepričan je tudi, da bodeča žica ne bo varovala in ne bo preprečevala sanj o boljšem in varnejšem življenju, ki jih sanjajo migranti, zato upa, da bo čim prej odstranjena.
Tudi koprski župan Boris Popovič pravi, da nad žico ne morejo biti navdušeni, obenem pa je izpostavil pa, da župani o resničnem "tveganju" nimajo pravih informacij.
Proti ograji se je v odprtem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju zavzelo tudi 13 direktorjev in ravnateljev istrskih muzejev in galerij v Sloveniji in na Hrvaškem. Cerarja pozivajo, "da v imenu kulture in dediščine, ki jo s ponosom negujemo in promoviramo na tem delu Evrope, prekličete to nehumano dejanje in odstranite bodečo žico iz slovensko-hrvaške meje".
Hrvaški poslanec Cerarju: odnosov med Istrani očitno ne poznate
Cerarju je pisal tudi hrvaški evropski poslanec Ivan Jakovčić, ki je poskus, da se migrantska kriza rešuje z ograjo, označil za absurden in žalosten. Zapisal je, da sicer razume Cerarjevo zaskrbljenost zaradi nepripravljenosti EU za reševanje migrantske krize, nikakor pa ne razume "pretiravanja in očitnega nepoznavanja odnosov med Istrani".
V zvezi z žičnato ograjo v Istri so se oglasili tudi v stranki Oljka ter v Združenju protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper. V Oljki so postavljanje bodeče žice označili za nesprejemljivo dejanje slovenske vlade. Kot so zapisali, lahko razumejo, da smo dobili navodila EU o potrebi po zavarovanju meje, "a vendarle moramo uporabiti zdrav razum in razmisliti o posledicah, še preden sprejmemo odločitev o tako drastičnem koraku, kot je postavitev bodeče žice".
Cerar: bojimo se Hrvatov
Premier Cerar pa je včaraj spet ponovi, da bodo žičnato ograjo odstranili takoj, ko se bo migrantski tok zaustavil oziroma tako imenovana balkanska pot ne bo več aktualna. Slovenija se po njegovih besedah pripravlja tudi na možnost, da bi Hrvati begunce k nam ponovno pošiljali neorganizirano in nenapovedano. Sodelovanje s Hrvaško je sicer zdaj optimalno, ni pa idealno, pravi Cerar.
PREBERITE ŠE:
-
Bodeča žica - polmilijonski posel za podjetnika iz Žalca
-
Žica: Na meji je ne želijo, v Bruslju se sramujejo
Vsi kažete na živali, ki so se ujele v mrežo. Koliko pa jih pospravijo lovci? To je še bolj nehumano, …
Zanima me tudi, kako lahko tuji državljani hodijo po naši zemlji in odstranijo ograjo ?<br />To je mednarodni incident !<br …
Zanima me tudi, kako lahko tuji državljani hodijo po naši zemlji in odstranijo ograjo ?<br />To je mednarodni incident !<br …