Na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali 4. junija 2022 v Novi Gorici boste lahko v živo spoznali in občudovali slovensko avtohtono pasmo konjev: Slovenskega hladnokrvnega konja.

"Slovenski hladnokrvni konj je skladen, čvrst, plemenit konj, srednjega okvirja. Odlikuje ga dober karakter, miren temperament ter pravilni in izdatni hodi, zaradi česar se lahko uporablja kot vprežni konj za različne namene, lahko pa tudi pod sedlom. Predpisana višina žrebcev je 148-160 cm, višina kobil pa 146-158 cm. Zastopane so vse barve z izjemo liscev. Pozitivna lastnost pasme je čvrsta konstitucija, vztrajnost, dobro izkoriščanje krme in dobra plodnost," jo opiše Nataša Gorišek.

Foto: Slavko Vrhovec Slovenski hladnokrvni konj V primerjavi s preostalimi hladnokrvnimi pasmami konj pri nas je slovenski hladnokrvni konj zagotovo po višini najvišja pasma konj, glede na svojo konstitucijo pa je v nasprotju s preostalimi za uporabo pod sedlom najprimernejši. Izpostaviti je treba tudi njihov miren karakter, ki je skupaj z nezahtevno oskrbo, trdoživostjo in dolgoživostjo idealen in vedno bolj zanimiv za širšo uporabo. Vedno večkrat ga namreč že lahko srečamo v jahalnih šolah, uporabljajo jih tako v terapevtske namene, kot tudi za ljubiteljsko jahanje in pa seveda še vedno v največji meri, tradicionalno, za vožnjo vpreg.

Koliko predstavnikov te pasme je v Sloveniji? Kako se je to število z leti spremenilo?

Populacija konj je srednje velika in razpršena po celotnem področju Republike Slovenije, s čimer je zagotovljena stabilnost v reji. Skupno število plemenskih živali trenutno znaša 1255 živali, od tega je 1131 plemenskih kobil in 124 plemenskih žrebcev. Vsako leto se v povprečju registrira 765 žrebet. Posamezne kategorije v populaciji so dovolj enakomerno razporejene. Skupno število konj slovenske hladnokrvne pasme je trenutno ocenjeno na približno 3500 živali.

Tudi v letu 2022 se bo Žurnalov Festival za ljubitelje živali odvijal v sklopu Dežele prijateljev v Novi Gorici. Obiskali ga boste lahko v soboto, 4. junija popoldan (15. - 21. ure), v primeru slabega vremena pa v soboto 18. junija. Dogodek smo prestavili na popoldansko-večerni čas, obiskali nas boste lahko med 15.00 in 21.00 uro. Tako kot v lanskem letu bo festival potekal pred mestno hišo, rdeča nit dogodka pa bo odgovorno skrbništvo živali. V deželi prijateljev bosta tudi tokrat dva festivala - poleg Festivala za ljubitelje živali še Robin Hood festival v organizaciji Radia Robin. Soorganizator Dežele prijateljev je Mestna občina Nova Gorica. Dogodku sledite TUKAJ. 

Formalno je pasma slovenski hladnokrvni konj nastala v letu 1964. Število plemenskih živali se je vse do leta 2014 povečevalo. V tem letu je bilo registriranih 2081 plemenskih živali, njihovo število pa je od takrat dalje in vse do danes v upadu. Navkljub upadu plemenskih živalis e v zadnjem obdobju skupen stalež slovenskega hladnokrvnega konja bistveno ne zmanjšuje.

So slovenski hladnokrvni konji zapostavljeni? Veliko se namreč omenja le Lipicance.

Lipicanec ima v Sloveniji res dolgo zgodovino in v tem delu seveda ni primerljiv z nobeno drugo pasmo. Konjereja je pri nas nasploh preveč zapostavljena panoga, slovenski hladnokrvni konji, skupaj s preostalimi hladnokrvnimi pasmami konj, pa je zaradi slabše prepoznavnosti širši javnosti morda zapostavljen še celo nekoliko bolj kot pasme konj, ki se uporabljajo zgolj v športno-rekreativne namene.

Zakaj so tako pomembni za slovensko kulturo?

Konji še vedno predstavljajo ponos kmetije, kar je povezano s tradicijo kmečkega prebivalstva in njihove kulture. Pred dobo mehanizacije brez njih marsikatera njiva, polje ali gozd ne bi bili obdelani in tega se nekateri predobro zavedajo še danes. Ravno zato ga še vedno srečamo na številnih tradicionalnih in cerkvenih ter turističnih in drugih prireditvah, s čimer prikazujejo povezanost med konjem in človekom ter tradicijo ruralnega prebivalstva in njihovih običajev.

Foto: Slavko Vrhovec Slovenski hladnokrvni konj

Nezanemarljiv je tudi njihov doprinos pri ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. Reja slovenskega hladnokrvnega konja je večinoma ekstenzivna, konji se v sezoni pasejo na prostem, zaradi dobre prilagojenosti okoljskim in podnebnim razmeram pa jim je to omogočeno tudi na površinah, ki se zaraščajo oz. so za obdelovanje neprimerne ali nedostopne.

Kruta usoda Ko se jih lastniki želijo znebiti

Na kaj morajo biti lastniki pri skrbi zanje najbolj pozorni? 

Slovenski hladnokrvni konji so glede oskrbe precej nezahtevni. Primerno je, da so nastanjeni v boksu oz. še bolje v prostem hlevu v družbi drugih konj, dnevno pa jim naj bo omogočena v sezoni paša oz. v zimskem času vsaj izpust z nekaj gibanja na prostem. V poletnem času so zelo zadovoljni z možnostjo večmesečne paše, tudi v hribovitih predelih, kjer imajo možnost zavetja. Vedno morajo imeti zagotovljenega dovolj sena in pa seveda čisto tekočo vodo. Tudi z zdravstvenega vidika ob primerni oskrbi običajno nimajo težav, potrebna pa je redna dehelmentizacija (tretma proti zajedalcem) in vsaj štirikrat letno urejanje kopit.

Lahko za konec, prosim, navedete še nekaj zanimivosti te pasme.

Slovenski hladnokrvni konji so veliki in težki, a obenem nežni in v gibanju dovolj lahkotni konji. S svojim plemenitim pogledom in mirnimi očmi pri ljudeh vedno vzbudijo občutek zaupanja. Lahko bi rekli: 'Velik konj z nežnim srcem.'