Kot je znano, v Mestni občini Ljubljana je sredi meseca začel veljati odlok, s katerim je na območju mestne občine strogo prepovedano hranjenje živali na občinskih cestah in zelenicah. MOL se že nekaj časa sooča tudi s problemom vran, ki zlasti v spomladanskem času, v času valjenja postanejo tko agresivne, da napadajo tudi ljudi.

Poročali smo že, da se je občina pred meseci odločila vranam zoperstaviti s sokolom selcem, ki je naravni sovražnik vrane. Na območju mesta se pojavlja večkrat, predvsem v zimskem času, ko išče hrano. Prehranjuje se z golobi, pa tudi z vranami. Da bi ga privabili v mesto, so na MOL-u investirali nekaj denarja.

“Sokol bi z vranami opravil na naraven način”

“Z namestitvijo gnezdilnic na Poljanah in v Trnovem bomo poskusili doseči, da bi v sokol selec v mestu tudi gnezdil. Podoben poskus so pred več leti izvedli tudi v Mariboru, kjer pa je prvi par sokola selca gnezdil šele lansko leto. Z namestitvijo gnezdilnic namreč ptici ponudimo mesto za gnezdenje, vendar od namestitve do gnezdenja lahko traja več let,” pojasnjuje Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja na MOL-u.  

“O uspešnosti projekta bomo torej lahko govorili šele čez nekaj let,” dodaja Jazbinšek Seršenova in dodaja, da so za projekt doslej namenili 2.900,00 evrov.

Tudi če bi v mestu gnezdila dva do trije pari sokola selca, problem številčne populacije vran vendarle ne bi rešili. “Res je, bi pa vplivali na zmanjšanje populacije na naraven način, brez uporabe strelnega orožja, strupov in hormonov,” še dodaja vodja oddelka za varstvo okolja na MOL-u.

Vrane sodijo med divjad, s katero sicer upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Na ministrstvu se zavedamo problema povečane številčnosti sivih vran v urbanih okoljih, zato razpisali ciljni raziskovalni projekt z naslovom: Upravljanje s populacijami sive vrane v urbanem okolju. Glede na ugotovitve projekta bomo določili nadaljnje ukrepe," so nam na vprašanje, kaj bodo storili glede na problematiko vran z ministrstva odgovorili oktobra lani. Ta mesec so nam odgovorili, da cilji raziskovalni projekt še traja, zato o končnih ugotovitvah še ne morejo govoriti. 

Imajo pomembno čistilno vlogo

"Želja po zmanjševanju populacije sivih vran izhaja iz percepcije posameznikov in njihove meje tolerantnosti, ki pa se lahko znatno razlikuje," nam je že julija pojasnila varstvena ornitologinja Urška Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Tedaj so namreč vrane skrbele za svoje mladiče in so zato nekateri opozarjali na njihovo napadalnost in številčnost.

Urška Koce poudarja, da iz naravovarstvenega vidika potrebe po zmanjševanju populacije sivih vran v slovenskih mestih ni, saj ne kaže, da bi ogrožale kakšno drugo urbano vrsto. Pojasnila je, da sive vrane sicer niso napadalne, zelo redki napadi pa so po podatkih DOPPS-a vedno vezani na obrambo zaroda.

Ker vrane običajno spremlja stereotip škodljivca je želela Urška Koce poudariti tudi njihovo pozitivno vlogo v okolju: "Sive vrane imajo vlogo plenilca, ki uravnava populacije nevretenčarjev, med katerimi so tudi tisti, ki povzročajo škodo v poljedeljstvu." Prav tako imajo po njenih besedah pomembno čistilno vlogo, saj pospravijo velike količine mrhovine in s tem preprečujejo širjenje bolezni, pa tudi neprijetnega vonja, kar sploh v mestnem okolju ni nezanemarljivo.

Preberite še:

Kako nevarne so v resnici napadalne vrane

dezurni@zurnal24.si