Slovenci se v številnih forumih pritožujemo nad vranami, “ki nam uničujejo pridelek, razmečejo smeti, vreščijo, napadajo druge ptice, veverice, pse, otroke in odrasle.” Beremo številne pozive k umetnemu zmanjševanju populacije vran, ki so se po ocenah nekaterih posameznikov “pretirano namnožile.” O problematiki vran pri nas pišejo celo tuji mediji, kjer navajajo, da s temi pticami bijemo neuspešno bitko. "Ta invazivna vrsta se je tako namnožila, da je postala še večji problem od golobov," piše Index.hr. 

Ker delajo vrane ponekod škodo, ljudje pogosto na pomoč kličejo lovce, ki v urbanem naselju ne smejo streljati. Vrane v Sloveniji kljub nasprotovanju ornitologov spadajo pod lovno vrsto, so pa urbana naselja nelovna območja. Prav zato ministrstvo za kmetijstvo vsako leto izplačuje ljudem škodo, ki jo sive vrane naredijo na njihovem premoženju.

"Želja po zmanjševanju populacije sivih vran izhaja iz percepcije posameznikov in njihove meje tolerantnosti, ki pa se lahko znatno razlikuje," pravi varstvena ornitologinja Urška Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Pojasnjuje, da iz naravovarstvenega vidika potrebe po zmanjševanju populacije sivih vran v slovenskih mestih ni, saj ne kaže, da bi ogrožale kakšno drugo urbano vrsto. 

Pogosta od antike do 18. stoletja

Populacijo sivih vran na DOPPS spremljajo v okviru popisov za Slovenski indeks ptic kmetijske krajine (SIPKK) od leta 2008. Od tedaj je njena številčnost v kmetijski krajini stabilna. "Trenda v mestnem okolju v zadnjem desetletju ne poznamo, nedvomno pa je danes v mestih številčnejša, kot je bila pred denimo 30 leti. Po zgodovinskih podatkih sodeč je bila v mestnem okolju pogosta od antike do 18. stoletja, ko je od tam zaradi neumornega preganjanja izginila," pravi Urška Koce. Evropsko mestno okolje je po njenih besedah  ponovno naselila konec 19. stoletja, od takrat se je njena številčnost v mestih okrepila do današnjih razsežnosti.

Nujen del naravnih procesov

Mnogo ljudi vranam očita plenjenje gnezd in pobijanje drugih vrst ptic. "Če gledamo s človeškimi očmi, so plenilci seveda nevarni za svoj plen, in male ptice pevke, predvsem njihovi zarodi, so občasno plen sivih vran," ugotavlja varstvena ornitologinja. Pojasnjuje, da ljudje doživljamo smrt kot nekaj žalostnega, takšni občutki pa nekatere spremljajo tudi ob poginu živali. "Najbrž iz tega razloga težko sprejmejo tudi uplenitev ptičjega zaroda na svojem vrtu. Z ekološkega vidika uplenitev seveda ni tragedija, pač pa nujen del naravnih procesov," pojasnjuje.

Razlaga, da se je odnos plenilec-plen v evoluciji razvijal tisočletja, zato sive vrane za druge ptice večinoma niso "nevarne" v smislu, da bi ogrožale njihove populacije, čeprav je v izrednih okoliščinah možno tudi to. "Kot velja za vse plenilce, pa vrane do neke mere gotovo vplivajo na razporeditev svojega plena v prostoru in njegovo lokalno številčnost," pravi. Opozarja pa, da sive vrane niso edini in najbrž niti ne najpomembnejši plenilec malih ptic pevk v mestnem okolju.

Podala je primer domačih mačk, ki v ZDA vsako leto uplenijo okoli 100 milijonov ptic in s tem zasedajo 3. mesto med antropogenimi dejavniki smrtnosti ptic. Na prvem mestu so trki s steklenimi površinami, na drugem pa trki z visokonapetostnimi daljnovodi. "V primerjavi z drugimi dejavniki ogrožanja ptic plenjenje na splošno ni pereč problem," opisuje. V kmetijski krajini, kjer spremljajo populacije vseh vrst prostoživečih ptic, niso našli korelacije med številčnostjo sivih vran in vrstno pestrostjo drugih ptic. Ugotavljajo pa, da ima na številne vrste močan negativen vpliv prevladujoča intenzivna kmetijska praksa.

Napadalnost sivih vran

"Kar zadeva človeka, sive vrane načeloma niso napadalne. Pravzaprav so napadi, pri katerih pride tudi do fizičnega stika, zelo redki, po naših podatkih pa so vedno vezani na obrambo zaroda," je dejala Urška Koce. Najboljša obramba s strani človeka je po njenih besedah preventivna. Če na tleh opazite vranjega mladiča in ne želite tvegati praske ali dveh, se mu ne približujte. Enako velja za njihova gnezda.

"Bolj pogosto lahko opazujemo napade vran pri obrambi pred plenilci, kot je na primer kanja.  Včasih pa so do drugih živali napadalne tudi zato, da bi se pokazale pred svojimi vrstniki, in si tako utrdile svoj položaj v skupini," še pravi. To se po njenih izkušnjah dogaja predvsem med mladimi vranami, ki se družijo v večje skupine in šele vzpostavljajo medsebojne odnose.

Preprečujejo širjenje bolezni

Ker vrane običajno spremlja stereotip škodljivca je želela Urška Koce poudariti tudi njihovo pozitivno vlogo v okolju: "Sive vrane imajo vlogo plenilca, ki uravnava populacije nevretenčarjev, med katerimi so tudi tisti, ki povzročajo škodo v poljedeljstvu." Prav tako imajo po njenih besedah pomembno čistilno vlogo, saj pospravijo velike količine mrhovine in s tem preprečujejo širjenje bolezni, pa tudi neprijetnega vonja, kar sploh v mestnem okolju ni nezanemarljivo. "Ne nazadnje pa, tudi vrane in njihov zarod so plen drugih živalskih vrst in s tem del naravnih procesov, ki omogočajo nadaljevanje življenja na Zemlji," je zaključila.

anja.scuka@zurnal24.si