1. Ker so finančne ugodnosti ob nakupu in uporabi službenih e-vozil občutne
Za službena električna osebna vozila velja odbitek vstopnega DDV z vsemi posebnostmi in omejitvami (več TUKAJ). Prav tako je v petih letih po nakupu mogoče uveljavljati investicijsko olajšavo v višini 40 odstotkov vlaganj v trajnostno mobilnost, kar velja tako za električne avtomobile kot za polnilne postaje, sončne elektrarne in hranilnike energije. Poleg tega pri službenih e-vozilih ni bonitete za zasebno uporabo – ne plačata je torej ne zaposleni ne podjetje. Izjemno pomembna je tudi nižja cena pogonskega energenta, sploh če podjetje elektriko pridobiva z lastno sončno elektrarno.
2. Ker nepredvidljive družbeno-politične okoliščine močno vplivajo na oskrbo z energenti
Cene energentov rastejo, pri tem pa porabnik nanje nima nobenega vpliva. Računi z večkrat višjimi zneski že resno ogrožajo poslovanje. Z lastno sončno elektrarno v kombinaciji s hranilnikom električne energije, sistemom za upravljanje energije optiMOON in lastnimi polnilnimi postajami za službena električna vozila se izognete negotovostim in nihanjem cen.
3. Ker se v bližnji prihodnosti obetajo velike spremembe pri obračunavanju
V času, ko bo poraba večja, bo višja tudi cena. Če v Sloveniji trenutno še poznamo dvotarifno merjenje porabe, pa se v Evropi že uvajajo dinamične tarife, pri katerih se cena elektrike spremeni večkrat na dan. Zato bo nujno optimizirati porabo glede na cenovna nihanja in potrebe v različnih časovnih obdobjih ter preprečevati preobremenitve sistema. To bo brez uporabe hranilnikov in inteligentnih sistemov za celovito energetsko upravljanje, kakršen je optiMOON, praktično nemogoče. Poleg tega tak sistem s pametnim krmiljenjem porabnikov preprečuje velike konične moči in tako neposredno niža mesečne stroške za električno energijo.
4. Ker se pravila na trgu električne energije spreminjajo
Doslej je bila samooskrba pri poslovnih uporabnikih, ki imajo priključek z močjo do 43 kilovatov, vezana na princip neto meritev. A od aprila veljajo novi predpisi in ta sistem za vse, ki se bodo v omrežje vključevali od začetka 2024 dalje, ne bo več veljal, zaračunavanje omrežnine pa bo nediskriminatorno. Plačevati jo bo treba za vso elektriko, prevzeto iz omrežja, ne glede na to, ali hkrati pridobivate svojo (in koliko). Strošek, ki ga doslej ni bilo, bo nastal tudi ob oddaji presežne energije v omrežje. Če pa boste pohiteli in svojo sončno elektrarno priključili na omrežje do konca leta 2023, boste finančno ugodnejše netiranje ohranili, dokler bo v uporabi elektrarna, za katero ste pridobili soglasje za priklop.
5. Ker Evropa stavi na zeleni prehod
Evropska komisija je spomladi predstavila načrt za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda. Članicam EU bo na voljo do 300 milijard evrov za projekte, pri katerih so v ospredju sončne elektrarne. Postopno bodo te obvezne na vseh novozgrajenih poslovnih in javnih objektih v Uniji (sčasoma tudi na stanovanjskih). Do leta 2030 naj bi z njimi v EU poskrbeli že za skoraj polovico energetskih potreb. Ne glede na to, ali se to lahko uresniči, bo prehod zelo hiter. Tisti, ki bodo ta vlak zamudili, bodo lahko hitro zaostali. Tudi zato, ker lahko realno že računamo na daljše čakalne dobe pri gradnji infrastrukture za sončne elektrarne in uradnih postopkih ter na omejitve elektroenergetskega omrežja.