Spinalna stenoza je medicinski izraz, ki označuje zoženje hrbteničnega kanala, skozi katerega poteka hrbtenjača. Ta zožitev lahko povzroči pritisk na hrbtenjačo in živčne korenine, kar lahko sproži različne simptome.
Gre za degenerativno stanje, ki se pogosto pojavlja s staranjem, vendar pa se lahko pojavi tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so poškodbe, tumorji ali prirojene nepravilnosti.
V sodobnem pristopu k obravnavi spinalne stenoze ima fizioterapija izjemno pomembno vlogo. Morda vas bo presenetilo, toda kar 80 % primerov stenoze uspešno rešujemo s konzervativno terapijo.
S celostnim pristopom k zdravljenju v kliniki Medicofit se fizioterapevtski postopki osredotočajo na krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti ter lajšanje simptomov, s čimer pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov s tem neprijetnim stanjem.
Kaj je spinalna stenoza in zakaj nastane?
Spinalna stenoza je stanje, pri katerem pride do zoženja hrbteničnega kanala, skozi katerega poteka hrbtenjača.
Hrbtenični kanal je sicer odprt prostor v hrbtenici, skozi katerega prehajajo živci, ki omogočajo komunikacijo med možgani in telesom. Ko pride do zoženja tega kanala, se lahko pojavijo različni simptomi.
Nastanek spinalne stenoze je lahko posledica različnih dejavnikov. Med najpogostejšimi vzroki so degenerativne spremembe hrbtenice (posledica staranja), poškodbe, hernija diska, spondilolisteza ali pa je vzrok kongenitalen (prirojen) – nekateri ljudje imajo namreč prirojen ožji hrbtenični kanal.
Najpogosteje se pojavi v ledvenem delu hrbtenice (lumbalna stenoza), saj je hrbtenica v tem predelu najbolj obremenjena in hkrati najbolj gibljiva – te lastnosti vodijo v nastanek obrabnih sprememb. Drugo pogosto mesto nastanka je vratna hrbtenica (cervikalna stenoza), medtem ko se v prsnem delu pojavi izredno redko.
Kakšne simptome povzroča spinalna stenoza?
Simptomi spinalne stenoze se običajno pojavijo pri posameznikih starejših od 60 let. Dedna predispozicija za ozek hrbtenični kanal poveča tveganje za razvoj spinalne stenoze ob degenerativnih spremembah hrbtenice.
Postopno zoženje hrbteničnega kanala mehanično stisne živčna vlakna in hrbtenjačo, kar vodi v izrazite bolečine in funkcionalne težave – običajno spodnjih okončin.
Otrplost in mravljinčenje: Otrplost ali mravljinčenje v nogah ali drugih delih spodnjega uda je pogost simptom, povezan s pritiskom na živčne strukture.
Poslabšanje simptomov pri hoji: Simptomi se običajno poslabšajo med hojo ali stojenjem in se lahko ublažijo ob počitku ali sedenju.
Zmanjšana Gibljivost: Zožitev hrbteničnega kanala lahko vodi do omejene gibljivosti hrbtenice.
Simptomi spinalne stenoze se lahko sčasoma poslabšajo, zlasti pri napredovanju degenerativnih sprememb v hrbtenici.
Če opazite katerega od teh simptomov ali če obstaja sum na spinalno stenozo, je priporočljivo, da se posvetujete s strokovnjakom.
Kako postavimo diagnozo spinalne stenoze?
Spinalna stenoza je stanje, ki ga zaznamuje zoženje hrbteničnega kanala, kar lahko povzroči pritisk na hrbtenjačo in živčne korenine. Za natančno diagnozo je potreben klinični pregled v kombinaciji s slikovnimi diagnostičnimi preiskavami.
Slikovne preiskave: Uporaba slikovnih metod, kot so rentgenski posnetki, MRI in CT, omogoča natančen vpogled v strukturo hrbtenice ter identifikacijo morebitne stenoze.
Elektromiografija (EMG): EMG pomaga pri preučevanju električne aktivnosti mišic, kar lahko razkrije morebitne motnje živčnega prevajanja.
Celosten pristop k diagnostiki spinalne stenoze vključuje kombinacijo kliničnih informacij in naprednih slikovnih preiskav, kar omogoča natančno oceno stanja in načrtovanje ustrezne terapije.
Zdravljenje spinalne stenoze v kliniki Medicofit
Pri zdravljenju spinalne stenoze se osredotočamo na večplasten pristop, kjer v zdravljenje vključimo strokovnjake fizioterapije in kineziologije.
Zdravljenje spinalne stenoze se vedno začne s konservativnimi metodami. Operativni poseg se priporoča le, če konservativni pristop ne uspe zadostno zmanjšati ali upočasniti napredovanja simptomov. Fizioterapevtsko zdravljenje poteka običajno med 4 in 6 meseci.
V kliniki Medicofit poteka zdravljenje v 4 fazah: diagnostična terapija, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in preventivna kinezioterapija.
Diagnostična terapija vključuje komponente diagnostičnega pregleda in akutnih tehnik zdravljenja – tako vam lahko že ob prvem obisku zagotovimo protibolečinsko terapijo.
Akutna fizioterapija,
Po diagnostičnem pregledu sledi faza akutne fizioterapije, ki vključuje manualno terapijo – specialne ročne tehnike, terapijo prožičnih točk, terapevtsko vadbo in številne instrumentalne metode zdravljenja.
V kliniki Medicofit uporabljamo le najsodobnejše naprave, kot so: diamagnetna terapija PERISO, TECAR WINTECARE terapija, SUMMUS laser in elektrostimulacija HiTOP, se učinkovito uporabljajo za pospešitev regeneracijskih procesov, izboljšanje krvnega pretoka in zmanjšanje bolečine.
V začetni fazi rehabilitacije se osredotočamo na umirjanje simptomov, nato pa prehajamo v vadbeni del, kjer poudarek namenjamo krepitvi mišic okoli hrbtenice in globokih trebušnih mišic. To omogoča razbremenitev stisnjenega predela med vsakodnevnimi aktivnostmi.
Postakutna kineziologija
Ključnega pomena je individualna kineziološka vadba, ki cilja na vzpostavitev optimalne splošne fizične kondicije in mišične pripravljenosti jedra telesa.
Pri vadbi za posameznike s spinalno stenozo je ključno slediti prilagojenemu programu, ki krepi mišice, ohranja gibljivost in zmanjšuje pritisk na hrbtenjačo ter živčne korenine.
Kineziologi bodo izvajali vaje, ki bodo okrepile tako globoke kot tudi površinske mišice hrbta in trebušne stene, pri tem pa se bomo osredotočali na več različnih programov vadbe.
Pomembno je, da so te mišice sposobne obvladovati pomembne sile, ki so odvisne od vašega življenjskega sloga. To je ključno pri obvladovanju spinalne stenoze in zmanjšanju pritiska na živčne korenine.
Vsem svojim pacientom predlagamo še vključitev v preventivni postrehabilitacijski program, kjer uspešno vzdržujemo optimalno stanje vaše hrbtenice in vam zagotavljamo dolgoročne rezultate.
Kdaj je potrebna operacija spinalne stenoze?
Čeprav se večina primerov spinalne stenoze uspešno zdravi s konservativnimi metodami, obstajajo situacije, ki zahtevajo obisk ortopeda in razmislek o operativnem posegu.
Prva situacija, ki utemeljuje razmislek o operaciji, se pojavi, ko konservativno zdravljenje po več mesecih ne prinese zadostnega olajšanja. Če kljub temu še vedno doživljate hude bolečine, ki negativno vplivajo na kakovost življenja, lahko operacija prinese boljše rezultate.
Druga pomembna situacija je povečana otrplost ali oslabelost v okončinah, ki povzroča težave pri hoji ali ravnotežju. Če se pojavijo nenadna šibkost ali izguba nadzora nad črevesjem ali mehurjem, gre za ortopedsko urgenco, ki zahteva takojšnjo obravnavo.
Pri teh situacijah je nujno posvetovanje z zdravnikom, ki bo skupaj z vami ocenil vaše stanje ter vam pomagal sprejeti odločitev glede najbolj ustrezne poti zdravljenja glede na vaše specifične potrebe.
Viri in literatura
Lurie, J., & Tomkins-Lane, C. (2016). Management of lumbar spinal stenosis. BMJ (Clinical research ed.), 352, h6234. https://doi.org/10.1136/bmj.h6234
Ammendolia, C., Hofkirchner, C., Plener, J., Bussières, A., Schneider, M. J., Young, J. J., Furlan, A. D., Stuber, K., Ahmed, A., Cancelliere, C., Adeboyejo, A., & Ornelas, J. (2022). Non-operative treatment for lumbar spinal stenosis with neurogenic claudication: an updated systematic review. BMJ open, 12(1), e057724. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2021-057724
Macedo, L. G., Hum, A., Kuleba, L., Mo, J., Truong, L., Yeung, M., & Battié, M. C. (2013). Physical therapy interventions for degenerative lumbar spinal stenosis: a systematic review. Physical therapy, 93(12), 1646–1660. https://doi.org/10.2522/ptj.20120379
Ciricillo, S. F., & Weinstein, P. R. (1993). Lumbar spinal stenosis. The Western journal of medicine, 158(2), 171–177.
Genevay, S., & Atlas, S. J. (2010). Lumbar spinal stenosis. Best practice & research. Clinical rheumatology, 24(2), 253–265. https://doi.org/10.1016/j.berh.2009.11.001