Členi v mesnopredelovalni verigi skrbijo, da potrošniki sveže meso najdemo na trgovskih policah. K lažjemu poslovanju in zagotavljanju kakovostnih izdelkov veliko pripomorejo zadruge, ki so most med pridelovalci in predelovalci mesa. Naš sogovornik ima dvojno vlogo: je na čelu zadruge, ki ima neposreden stik s pridelovalci, torej živinorejci. Kot direktor mesnopredelovalnega podjetja pa pozna razmere na trgu in dinamiko sodelovanja s trgovci.
Zadruga povezuje kmete, torej rejce živine, in predelovalne obrate, pojasnjuje Mitja Vodnjov: "Kot vezni člen zagotavlja stabilne odkupne in prodajne pogoje. Pri tem zadruga zagotavlja odkup in prodajo vse živine, ki jo rejci vzredijo na svojih kmetijah, in ne samo tiste, ki se v danem trenutku na trgu lahko proda. S svojim delovanjem skrbi za odkup in plačilo kmetom ter stabilno dobavo mesa kot kakovostne surovine slovenskim predelovalnim obratom. Gre za tvorno sodelovanje, ki je predpogoj za kakovostno ponudbo in posledično uspešno prodajo izdelkov. Dolgoročni razvoj panoge in konkurenčne cene je možno zagotavljati s povezovanjem vseh členom v verigi in zagotavljanjem kakovostne surovine. Potrošnike je zato potrebno osveščati, da na kakovost hrane vplivajo tako poreklo kot tudi načini pridelave in predelave."
Kako prepoznati kakovostno meso? V Sloveniji je vzpostavljena nacionalna shema kakovosti, imenovana ''izbrana kakovost''. Meso ali izdelki iz mesa so lahko z znakom ''izbrana kakovost – Slovenije'' označeni samo v primeru, ko skladno s shemo delujejo vsi členi mesnopredelovalne verige.
Sogovornik izpostavlja: "Predstavniki zadruge so v stalnem stiku z rejci in jim tako najlažje in najhitreje posredujejo vse pomembne informacije. Za predstavitev sheme izbrana kakovost izvajamo redna izobraževanja. S takšnim informiranjem zagotavljamo doseganje zahtevanih standardov, ki so opredeljeni v specifikaciji za sveže, ohlajeno in zmrznjeno goveje, prašičje in perutninsko meso v shemi »izbrana kakovost – Slovenija«. Noben člen v verigi ne more ubirati bližnjic. Rejci morajo upoštevati standarde glede krme živali, pogojev v hlevu in na paši. Skupaj s predelovalci morajo upoštevati časovno omejen transport živali, ki ima pozitiven vpliv tako na dobrobit živali kot na varovanje okolja. Predelovalni obrati pa morajo slediti točno določenim predpisom za izdelavo končnega izdelka. Povedano drugače: predelovalci ne moremo kupiti poceni zamrznjenega uvoženega mesa, iz tega narediti mesni izdelek in ga prodajati z oznako ''izbrana kakovost – Slovenija''. Upoštevanje pogojev sheme »izbrana kakovost« mora biti razvidno skozi celotno verigo, vse od rejca do trgovske police."
Ni vse zlato, kar se sveti
Shema »izbrana kakovost« po mnenju sogovornika prinaša največ koristi potrošnikom: "Prepoznavanje pomena lokalne hrane postaja čedalje pomembnejše med potrošniki v Sloveniji. Na dnevni ravni se srečujemo z oglaševanjem, kjer so številni izdelki označeni kot domači. A ob tem bi svetoval previdnost, saj so lahko tovrstni napisi zavajajoči. Shema »izbrana kakovost« pa na drugi strani zagotavlja, da so živila, tudi meso, z oznako ''izbrana kakovost – Slovenija'' pridelana in predelana v Sloveniji ter podvržena dodatnim kontrolam neodvisnih certifikacijskih organov. Tako potrošniki vedno vemo, kaj kupimo."
Na dolgi rok shema ''izbrana kakovost'' zagotavlja boljše pogoje tako za rejce kot predelovalce. Ključna prednost za potrošnike pa je garancija, da uživamo kakovostno lokalno hrano.
"Brez shem, ki določajo kakovost hrane, in podučenosti potrošnikov bi bili rejci nekonkurenčni v boju s poceni in manj kakovostnim mesom iz tujine. Že uvodoma sem izpostavil pomembnost kakovostnih surovin, ki se odražajo v končnem izdelku. Če predelovalni obrat kupuje poceni in manj kakovostno meso, posledično proizvaja tudi izdelke nižje ali vprašljive kakovosti. Tudi s pomočjo sheme ''izbrana kakovost'' pa lokalna surovina in posledično lokalna hrana ohranjata kakovost oziroma se ta na dolgi rok zvišuje," ocenjuje Mitja Vodnjov. Ob tem še spomni, da je naše zdravje, še posebej pojavnost alergij, bolezni ter prekomerne teže, tesno povezano s kakovostjo hrane, ki jo potrošniki na dolgi rok uživamo.
Dobrega izdelka ne moremo proizvesti iz slabe surovine
Potrošniki v Sloveniji slovimo kot ljubitelji mesa. Poleg svežega mesa, uživamo tudi v raznolikih mesnih izdelkih. Na kakovost slednjih vplivajo številni dejavniki. A kot poudarja Mitja Vodnjov, se vse začne z mesom kot osnovno surovino: "Iz slabe surovine ne moreš narediti dobrega izdelka. Ali drugače: za dobro salamo je potrebno kakovostno meso. Tudi uporaba raznih dodatkov ne more izboljšati kakovosti živila. V Loških mesninah največ pozornosti posvečamo prav nabavi osnovne surovine, torej mesa, poleg tega pa se pri proizvodnji izdelkov izogibamo dodatkom. Tako našim kupcem zagotavljamo kakovostno meso in mesne izdelke brez nepotrebnih dodatkov in konzervansov. Čeprav so kakovostne surovine dražje in je njihova uporaba kratkoročno morda manj dobičkonosna, je to na dolgi rok edina prava smer tako za rejce kot potrošnike. In prepričan sem, da se tega zaveda tudi vse več ljudi."
Na kakovost!
Ali višja cena odtehta kakovost? Sogovornik odgovarja: "Vzreja živali po standardih sheme ''izbrana kakovost'' zagotavlja kakovostno meso. Bistveno omejena je denimo uporaba antibiotikov pri zdravljenju živali in na primer uporaba ostalih dodatkov v končnih izdelkih. Te stvari so potrošnikom skrite ali pa nanje nismo pozorni. Tako je na slovensko tržišče našlo pot cenovno ugodnejše meso. Pri tem mnogokrat zanemarimo dejstvo, da se v večini primerov uvaža manj kakovostno meso in mesni izdelki. Velikokrat so ti izdelki podvrženi še zavajajočemu oglaševanju. Posledično potrošnik kupi poceni, vendar mnogo slabši izdelek. Dolgoročno ima takšno ravnanje negativen vpliv na potrošnike, lokalne kmete in razmere v slovenski živilsko-predelovalni industriji."
Slovenskim kmetom in živilsko-predelovalni industriji v prid je krepitev zavedanja o pomembnosti lokalne hrane med potrošniki. Mitja Vodnjov za konec še dodaja: "Lokalno kmetijstvo je nujno za prehransko varnost naše države. Na srečo se vse več ljudi vrača nazaj k naravi in kot nekoč uporablja preproste začimbe, kot so sol, poper, česen in podobno. Opažamo tudi, da je epidemija koronavirusa povzročila spremembo prehranjevalnih navad in spodbudila potrošnike k iskanju informacij o sestavi in poreklu živil. Tudi visoka kulinarika je znova našla navdih v tradicionalnih živilih. Ob popularizaciji različnih vrst kuhinj, tudi slovenske, vse večji pomen pridobivajo lokalno meso in mesni izdelki. Uživajmo v dobrem, uživajmo lokalno!"
Poseganje po izdelkih z znakom "izbrana kakovost – Slovenija" pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo torej slogan kampanje "Najboljše imamo doma" čim večkrat naše vodilo pri nakupih.