V neverjetno dolgi in uspešni karieri, ki je celo za strelce nekaj izjemnega, je pri 37 letih osvojil zlato olimpijsko kolajno. Sledili sta še dve bronasti, pri zadnji je bil že v svojem petdesetem letu starosti. Kot vino je Rajmond Debevec zorel in zorel, osvojil vse, kar se v strelstvu osvojiti da, in po osmih zaporednih nastopih na olimpijskih igrah koruzo požel, preden je vanjo vrgel puško. No, tekmuje seveda še danes.
Legendarni Rajmond, človek natančnega strela, besede in misli, se je pod olimpijskimi krogi boril že v času hladne vojne. Kot da bi se prvih 16 let, kar je dlje kot pri večini športnikov traja vrhunska kariera, pripravljal na naskok na Olimp. Po Los Angelesu, Seulu, Barceloni in Atlanti je prišel njegov Sydney in njegov trojni položaj, od nekdaj najbolj naporna strelska disciplina. Ob Zdravljici je zajokal. Jok po televiziji je nalezljiv, v solzah je bila vsa športna Slovenija. Kot da bi spremljali nagovor o nauku, ki ga legenda lahko nameni ljudem. O navdihu, ki ga lahko preda optimizmu lačni družbi. Ki na vrhu sveta zajoka z njim.
Zakaj bi se ustavil pri eni olimpijski? Peking 2008 in nato London 2012, njegove zadnje igre, sta bila še cilja, na katerih je bil obakrat natančen za bronasto kolajno. Od Los Angelesa, kjer je prvič doživel olimpijske sanje, do Changwona v Južni Koreji, kjer je še leta 2018 postal svetovni prvak, je kar 34 let. Ob desetih kolajnah s svetovnih prvenstev je za vselej v strelskih analih tudi tista s finala svetovnega pokala v Münchnu leta 1992, kjer je s 1186 krogi postavil absolutni in neverjetni svetovni rekord v trojnem položaju. »Tudi, ko ti jih uspe zadeti 1186 in postaviš svetovni rekord, ti jih 14 zmanjka do popolnosti. Doseči absolutno popolnost je praktično nemogoče in biti pomirjen s tem – osvobaja! Nikoli dokončana pot, ki pa mirno in varno vijuga skozi moje življenje,« nas navdihuje Rajmond, ki bo vselej stremel k popolnosti. Zanj je to pač legendaren občutek.