"Brez zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ni mogoče preprečiti katastrofalnih podnebnih in ekosistemskih sprememb. Potrebna transformacija globalnega prehranskega sistema se bo v resnici zgodila na nacionalni in lokalni ravni," so prepričani v Umanoteri.
Kljub temu, da bo družbi poleg okoljskih prinesla tudi velike ekonomske koristi, je njena izvedba po njihovi oceni politično izredno zahtevna: "Zato so dobre prakse, ki že živijo na terenu in izkazujejo koristi za kmetije in potrošnike, še posebej pomembne in s svojim zgledom spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem."
To ustvarja začaran krog
Prehranski sistem - način pridelave, predelave, trženja in uživanja hrane - je del tkiva naše družbe, poudarjajo pri Umanoteri. Toda ta sistem povzroča ogromno škodo našemu okolju. Svetovna veriga oskrbe s hrano je vir skoraj tretjine vseh od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov in je drugo največje gonilo podnebnih sprememb, takoj za proizvodnjo energije.
Poleg tega največ prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, onesnaženju vode in tal in krčenju gozdov. To ustvarja začaran krog, saj podnebne spremembe in poslabšanje stanja okolja vse bolj ogrožajo kmetijsko pridelavo in zmanjšujejo varnost oskrbe s hrano.
Umanotera
Opozarjajo, da so bili kljub temu prehranski sistemi v razpravah o podnebnih politikah do nedavnega bolj ali manj prezrti. Na lanski podnebni konferenci v Dubaju (COP28) oblikovana Deklaracija o trajnostnem kmetijstvu, odpornih prehranskih sistemih in podnebnih ukrepih je tako prvi politični dokument na področju hrane v okviru mednarodnega podnebnega političnega procesa.
V deklaraciji, ki ji je pristopilo 159 držav, med njimi tudi Slovenija, so podpisnice izrazile namero, da se bodo zavzele za ohranjanje, varovanje in obnavljanje kmetijskih tal in naravnih ekosistemov, izboljšanje zdravja tal in biotske raznovrstnosti ter prehod od praks z večjimi emisijami toplogrednih plinov k bolj trajnostnim pristopom pri proizvodnji in potrošnji hrane. V deklaraciji je prepoznana pomembna vloga podeželskih skupnosti, malih kmetij in družinskih kmetij za povečanje trajnostne proizvodnje v kmetijstvu ter odpornosti ekosistemov.
Skladno s tem sta Umanotera in društvo Focus v najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb kot dobro prakso na področju trajnostne verige oskrbe s hrano vključila socialno podjetje Eko Prlekija. To skupnost za razvoj ekološkega kmetijstva je leta 2017 ustanovilo 8 ekoloških kmetij iz Prlekije z namenom skupne neposredne dostave ekoloških pridelkov in živil javnim zavodom in zasebnim naročnikom na dom.
Osnovni namen skupnosti je skupna logistika in zmanjšanje prevozov. To poleg same ekološke pridelave in predelave še dodatno vpliva na manjšo porabo fosilnih energentov in s tem zmanjšuje emisije CO2.
Imajo 600 naročnikov
V podjetju Eko Prlekija zdaj poteka odkup ekoloških pridelkov in živil od okoli 50 certificiranih ekoloških kmetij. Kot skupina proizvajalcev so priznani tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes jim zaupa že več kot 600 naročnikov – tako individualni kupci kot tudi številni javni zavodi, kamor redno dostavljajo svoje ekološke pridelke in živila.
Pri Umanoteri pojasnjujejo, da je ekološko kmetijstvo v razpravah o prihodnosti oskrbe s hrano pogosto predstavljeno kot nadstandard, ki si ga kot družba in potrošniki ne moremo privoščiti. Vendar pa argument, da je konvencionalna in industrijska pridelava cenejša, zdrži le, dokler v njene stroške ne vključimo skritih zdravstvenih in okoljskih stroškov, ki bremenijo družbo.
Nedavno objavljeno poročilo o ekonomskih vidikih trajnostne transformacije globalnega prehranskega sistema izpostavlja, da je obstoječi sistem oskrbe s hrano dejansko zelo drag, da na dolgi rok uniči več vrednosti, kot je ustvari, in da bi pravičen prehod na bolj trajnostni prehranski sistem lahko prinesel več bilijonov dolarjev koristi na leto, izboljšal zdravje ljudi in ublažil podnebno krizo.
Avtorji študije ocenjujejo, da bi stroški trajnostne preobrazbe prehranskega sistema znašali med 0,2 in 0,4 % svetovnega BDP na leto, in zaključujejo, da je preobrazba nujno potrebna, izvedljiva in da ponuja velike ekonomske koristi. A kot opozarjajo tudi protesti evropskih kmetov, bodo pogajanja o spremembah med množico različnih deležnikov, ki se razlikujejo po politični vplivnosti in obetih od transformacije, zahtevala veliko politične spretnosti, učinkovito blaženje socialnih pasti ter vključujoč in transparenten proces.
Prej predstavljeno podjetje Eko Prlekija skupaj z drugimi dobrimi praksami na področju trajnostne oskrbe s hrano, kot so podjetje za dodajanje vrednosti in trženje lokalnih ekoloških pridelkov Vila Natura, zadrugi ekoloških pridelovalcev Dobrina in Ajdna in ekološke kmetije Zlate misli, Černelič in Kastelic, utirajo pot prehodu na bolj odporen, zdrav in trajnosten model oskrbe s hrano. "S svojim uspešnim delovanjem dokazujejo, da je ta ne samo okolju prijaznejši, ampak tudi ekonomsko uspešen," so sklenili.
dezurni@styria-media.si