"Na ministrstvu se zelo dobro zavedamo nujnosti naslavljanja podnebnih izzivov. Slovenija sodi med tiste evropske države, ki so bolj izpostavljene podnebnim tveganjem in škodi, zato smo zavezani ukrepanju. V okviru posodobitve Nacionalnega energetsko podnebnega načrta si zastavljamo ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v EU sistem trgovanja z emisijami (ETS). Za doseganje teh ciljev bo potreben vključujoč in partnerski pristop, ki ga spodbujajo projekti kot je CARE4CLIMATE," je dejal državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl in poudaril, da je podpora javnosti ključna za uspešno podnebno ukrepanje.
Krzysztof Wojcik iz Evropske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje izpostavlja Slovenijo kot enega izmed uspešnih primerov pri izvajanju trajnostnih projektov v okviru programa LIFE, ki prinašajo pozitivne spremembe za družbo. "Slovenija je od leta 2000 pa do danes pridobila sredstva za izvedbo več kot 47 projektov, usmerjenih v varovanje narave in zmanjšanje emisij. Projekt CARE4CLIMATE je eden najboljših primerov celostnega naslavljanja izzivov na področju trajnostne mobilnosti, energetske učinkovitosti in ozaveščanja javnosti," je poudaril Wojcik.
Med nedavnim obiskom v Sloveniji je Wojcik ob pregledu aktivnosti na projektu posebej pohvalil tudi inovativen pristop k razvoju in oblikovanju novih finančnih instrumentov za financiranje prenove večstanovanjskih stavb, ki so plod dela partnerjev Inštitut Jožef Štefan in Eko sklad.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga s sedmimi milijoni evrov sofinancira Evropska unija, predstavlja enega ključnih korakov Slovenije na poti k nizkoogljični družbi. Namen projekta je sistemsko zmanjšati emisije toplogrednih plinov in vključiti javnost v proces prehoda na bolj trajnosten način življenja. Projekt vključuje 14 partnerjev, ki so aktivni na šestih področjih: zmanjševanje odpadne hrane, prehod v nizkoogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna raba zemljišč, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije ter zeleno javno naročanje.
Trajnostna mobilnost med pomembnejšimi področji
Med aktivnostmi projekta na ministrstvu izpostavljajo Evropski teden mobilnosti, katerega nacionalni koordinator je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Evropski teden mobilnosti je vodilni program Evropske komisije za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti v mestih in je tudi v Sloveniji vedno bolje priljubljen med občinami. Letos je sodelovalo 120 občin, kjer so skupno izvedli preko 500 akcij, v katerih je sodelovalo približno 10 odstotkov prebivalcev Slovenije. Ministrstvo v okviru projekta razvija in skrbi tudi za slovensko platformo za trajnostno mobilnost. Namen je, da ta postane osrednja točka vseh informacij za ključne deležnike, vključene v načrtovanje, odločanje in izvajanje nalog s področja trajnostne mobilnosti.
Svetlo točko projekta predstavljajo tudi številne druge akcije ozaveščanja na področju trajnostne mobilnosti. Te je predstavil Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora - IPoP. Promocijske akcije, ki jih IPoP izvaja, temeljijo na izsledkih raziskave Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo? Ti kažejo, da se prebivalci slovenskih mest vedno pogosteje odločajo za trajnostne načine prevoza, vendar pa je za resnično spremembo potrebno še dodatno vlaganje v infrastrukturne izboljšave, ki bodo hojo in kolesarjenje naredile varnejša in bolj privlačna.
"Naši podatki kažejo, da večina ljudi potuje z avtomobilom zaradi udobja in enostavnosti, a bi se za pešačenje ali kolesarjenje odločili pogosteje, če bi bila infrastruktura primerna in varna," je pojasnil Peterlin. Predstavil je kampanje, ki spodbujajo kolesarjenje in pešačenje na kratkih razdaljah, to so Šolska ulica, Odprta ulica, Za manj kot 2 je avto doma, Polni zagona. IPoP v okviru projekta nudi tudi komunikacijsko podporo občinam, ki se odločajo za restriktivne ukrepe na področju prometne ureditve. Za komunikacijsko podporo lahko zaprosi katerakoli občina, IPoP pa je letos izbral Občino Trbovlje, kjer so hitrost na večjem delu cest omejili na 30 kilometrov na uro.
Ključen cilj projekta je prehod Slovenije v nizkoogljično družbo
Okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je izpostavil napredek Slovenije na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah. Predstavil je nov kalkulator ogljičnega odtisa, s katerim si lahko uporabniki izračunajo vpliv svojih dejavnosti na podnebne spremembe in prepoznajo možnosti za njegovo zmanjšanje. Posebnost Umanoterinega kalkulatorja je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja. Teh emisij ne morejo zmanjšati posamezniki, temveč državni in občinski politiki, podjetja ter druge institucije in organizacije, je prepričan dr. Sonnenschein.
Izpostavil je tudi platformo Dovolj za vse, kjer so predstavljeni primeri dobrih praks skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na različnih področjih, vključno s prometom, energijo, prostorskim načrtovanjem in krožnim gospodarstvom. "Platforma Dovolj za vse nudi prostor, kjer so predstavljeni navdihujoči primeri iz lokalnega okolja, ki dokazujejo, da lahko s skupnimi močmi lahko dosežemo velike spremembe," je poudaril.
Razstavo Na vroči strani Alp, ki že več let kroži po Sloveniji, predstavlja posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo občutili, če ne bomo hitro in odločno ukrepali. Sonnenschein pravi, da je "namen razstave opozoriti na dejstvo, da so podnebne spremembe resna grožnja življenju, kot ga poznamo danes, a hkrati kaže, da še vedno obstajajo možnosti za ukrepanje in ublažitev posledic".
Pomemben steber projekta je tudi zeleno javno naročanje, v okviru katerega strokovnjaki z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo povsod po Sloveniji na željo naročnikov organizirajo brezplačna usposabljanja na temo zelenega javnega naročanja. Analiza učinkov zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji kaže, da so naročniki z upoštevanjem temeljnih zahtev iz Uredbe o zelenem javnem naročanju v letih 2018, 2019 ter 2020 skupno prihranili kar 301.480 MWh energije. V ozračje so izpustili 101.506 ton manj CO2, prav tako pa se je zaradi uporabe bolj varčnih stranišč ter pomivalnih strojev zmanjšala poraba vode za 10.445 tisoč m3. Iz prihrankov vode in energije se zmanjšajo tudi ekonomski stroški, naročniki so tako prihranili 61 milijonov evrov.
Med pomembnejšimi cilji projekta tudi področje odpadne hrane
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE vodi Nataša Kebe iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Na novinarski konferenci je predstavila najbolj sveže aktivnosti ministrstva na področju zmanjševanja odpadne hrane. Poudarila je, da zavržena hrana ni le moralna težava, ampak tudi velik vir emisij toplogrednih plinov, ki dodatno obremenjujejo okolje.
"V gospodinjstvih letno zavržemo kar 30 odstotkov vse pridelane hrane, zato je naš cilj zmanjšati to količine odpadne hrane, poleg tega pa izvajamo aktivnosti po celotni prehranski verigi – od pridelave, distribucije in trgovine, gostinstva in gospodinjstev," je povedala Kebetova. Opozorila je na pomen analize vzrokov za nastanek odpadkov v vseh posameznih fazah ter izpostavila sortirno analizo bioloških odpadkov, s katero v Mariboru začnejo v 12. novembra.
"Največja težava pri posluževanju metode izvajanja sortirnih analiz bioloških odpadkov je v neobstoju standardizirane metodologije izvajanja sortirne analize odpadkov na mednarodni in tudi na nacionalnih ravneh," pove Kebetova in doda, da je "Ministrstvo za okolje in prostor (danes Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) ravno v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE razvilo metodologijo za sortirno analizo bioloških odpadkov."
Za lažje razumevanje razmerja med živili, ki jih v Sloveniji največkrat zavržemo, bodo na ministrstvu letos ponovili vodenje enotedenskega dnevnika o odpadni hrani. K izpolnjevanju le-teh bodo ponovno vsa slovenska gospodinjstva povabili prav tako novembra.
Nakladanje z 800km/h. Tukaj nam bluzijo o ogljičnem odtisu, prevozno sredstvo kolo, pa še cel kup stvari..... In na koncu …