Če bomo nadaljevali s sedanjim tempom izkoriščanja virov, bomo leta 2050 potrebovali tri Zemlje, opozarjajo strokovnjaki. Zato si EU prizadeva za prehod v krožno gospodarstvo, s katerim bi zmanjšala izpuste CO₂ ter hkrati spodbudila gospodarsko rast. Cilj je namreč, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Akcijski načrt Evropske komisije predvideva sedem ključnih področij: plastiko; tekstil; elektronske odpadke; hrano, vodo in hranila; embalažo; baterije in vozila; zgradbe in gradbeništvo.

Krožnost mora biti vgrajena v vse dele vrednostne verige, velik del tega pa je tudi ponovna uporaba izdelkov, s katero jim podaljšamo življenjsko dobo. Pretirano potrošništvo namreč velikokrat povzroča odlaganje odpadkov pred iztekom njihove življenjske dobe, večinoma gre za električne in elektronske izdelke, pohištvo ter tekstilne izdelke, pa tudi športno opremo …

Trenutno v Sloveniji 80 trgovin z izdelki iz druge roke

V Sloveniji je trenutno po podatkih portala Manj je več 80 trgovin z izdelki iz druge roke, raste pa tudi število dogodkov za spodbujanje ponovne uporabe. "Priložnosti za podaljševanje življenjske dobe reči torej so, bolj bi bilo pomembno, da bi bile čim širše dostopne v okviru obstoječih nakupovalnih objektov," meni Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

In kako bi država v luči zelenega prehoda še lahko naslovila izziv ponovne uporabe stvari med državljani? "Lahko podpira občine, socialna podjetja in druge pri vzpostavitvi potrebne infrastrukture, kot so pralnice in sušilnice. Lahko spodbuja inovacije in vpeljavo obstoječih in preverjenih poslovnih modelov ponovne uporabe. Lahko predpiše določene cilje ponovne uporabe in minimalne standarde (ter pri tem vodi z zgledom). Lahko na bolj mehke načine spodbuja proizvajalce, da se večkrat odločijo za ponovno uporabo. Lahko uvede kavcijski sistem, v okviru katerega se ne bodo zbirali odpadki le za recikliranje, ampak tudi in primarno za ponovno polnjenje. Po drugi strani pa lahko seveda nagovarja državljane tudi neposredno skozi programe ozaveščanje in informiranja," možne ukrepe našteje sogovornica.

Primer dobre prakse so centri za ponovno uporabo

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) medtem pravijo, da krožno gospodarstvo spodbujajo v skladu z lestvico "9R", ki vključuje pametnejšo uporabo in podaljšanje življenjske dobe izdelkov ter njihovih sestavnih delov.

Foto: MOL 9R Že operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (2016) je predvideval vzpostavitev omrežja socialnega podjetništva za ponovno uporabo in popravilo izdelkov, kot so pohištvo, električna in elektronska oprema (EEO), ki jih ljudje ne potrebujejo več, vendar jih še ne želijo zavreči.

V Sloveniji tako trenutno deluje 16 centrov za ponovno uporabo, večinoma so jih ustanovile lokalne skupnosti kot socialna podjetja.

Na MOPE pa podpirajo tudi projekte nevladnih organizacij na tem področju. "Med letoma 2016 in 2019 smo sodelovali pri projektih, kot sta "Pozabljen R" in "Ne več, ampak bolje"," pojasnjujejo.

Prvi projekt se je osredotočal na pridobivanje znanj o popravilih, kar podaljšuje življenjsko dobo izdelkov in zmanjšuje količino odpadkov. Drugi projekt pa je promoviral preprečevanje odpadkov v gospodinjstvih, zlasti tekstilnih, ter zmanjšanje potrošnje nagrobnih sveč.

Za uveljavljanje ponovne uporabe si prizadevajo tudi prek drugih ukrepov – podpirajo denimo projekt LIFE Spodbujamo E-krožno, ki ga vodi ZEOS d.o.o., in je usmerjen v souporabo električne in elektronske opreme ter njeno ponovno uporabo.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je julija objavilo tudi javni razpis za sofinanciranje investicij v infrastrukturo za ponovno uporabo, vendar so ga morali razveljaviti zaradi neusklajenosti s predpisi državnih pomoči. Do konca leta 2024 načrtujejo ponovno objavo razpisa.

Ministrstvo s spodbudami za socialna podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, ponovno rabo in recikliranjem

Za oblikovanje in izvajanje ukrepov za spodbujanje socialne ekonomije in socialnega podjetništva je pristojno tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).

Gre za poslovne modele organizacij, ki neposredno naslavljajo družbene in okoljske izzive ter opravljajo številne dejavnosti, tudi dejavnosti predelave, ponovne rabe, recikliranja ipd. ter svoje proizvode ponujajo na trgu.

Foto: Shutterstock Recikliranje., šivenje Na MGTŠ kot primer dobre prakse navedejo socialno podjetje fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike, ki odvisnike od prepovedanih drug v sklopu programa integracije vključuje v aktivnosti predelave starega pohištva, ki ga ponuja kupcem na več lokacijah na Gorenjskem.

Socialno podjetje KNOF Zavod za kreativni razvoj pa npr. predeluje pohištvo iz odpadne plastike, predeluje oblačila ter aktivno promovira krožne modele v svojem inkubatorju.

MGTŠ preko javnih razpisov tako podpira tovrstne prakse oziroma organizacije socialne ekonomije, poleg tega pa usmerja pozornost tudi v promocijo socialne ekonomije z namenom osveščanja javnosti oziroma potrošnikov o odgovornem (na)kupovanju. Področje ponovne rabe oziroma krožnega gospodarstva je vključeno tudi med prednostna področja strategije razvoja socialne ekonomije, ki je v pripravi.

Znižanje davčne stopnje za popravila in prodajo izdelkov iz druge roke

V okviru strateško razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP) – Krožno gospodarstvo pa so podprli partnerje projekta Obleka naredi človeka pri njihovi pobudi vladi, da bi znižali davčno stopnjo ali oprostili davek za storitve popravil in prodajo izdelkov "iz druge roke" ter iz celotnega področja ponovne rabe.

"S takšno spodbudo bi prav tako prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest v Sloveniji. Dodatno bi bilo potrebno izdatno izobraževati državljane o negativnih vplivih prekomerne potrošnje, ozaveščati o okoljskih in ekonomskih učinkih kupovanja second-hand izdelkov," verjame Nina Meglič, koordinatorka SRIP – Krožno gospodarstvo.

Meni pa, da je na žalost v zvezi s t. i. second hand trgovinami oziroma izdelki, ki jih te trgovine ponujajo, v družbi še vedno veliko predsodkov, predvsem glede njihove (ne)čistoče, hkrati pa je dandanes mogoče dobiti novo oblačilo ali pohištvo še ceneje kot izdelek iz druge roke. "Prav tako se pojavljajo dileme glede varnosti npr. elektronskih izdelkov, redko je mogoče dobiti garancijo ali jih vrniti, ti izdelki prav tako niso več v skladu z najnovejšimi trendi, pri pohištvu je ovira njihova dostava …," našteje Nina Meglič.

Vseeno po njenem opažanju trg izdelkov iz druge roke nedvomno raste, spremembe v evropski direktivi za ravnanje z odpadki pa bodo k temu še prispevale.

Kako lahko prispeva vsak sam?

Poleg zakonodajnih ukrepov pa lahko k trajnostni potrošnji prispevamo tudi posamezniki. Agencija RS za okolje je maja 2024 izdala Vodnik po trajnostni potrošnji, ki ponuja priporočila za zmanjšanje okoljskih vplivov na področjih prehrane, bivanja, mobilnosti in rabe gospodinjskih aparatov. Priporočila med drugim napotujejo posameznike, ki želijo zmanjšati okoljski odtis svoje potrošnje, na centre ponovne uporabe.

dezurni@styria-media.si