Na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja, ki velja že od sobote. Požarna ogroženost velja na območju občin: Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba.
"Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti na območju navedenih občin je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete," pojasnjujejo na upravi.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajata poostren nadzor. Na upravi napovedujejo, da se bo predvidoma požarna ogroženost naravnega okolja v prvem tednu septembra večinoma povečevala tudi v večjem delu preostalih območij države.
Po podatkih agencije RS za okolje so namreč že v tem trenutku številna območja Slovenija obarvana v rdečo. V rdeče so obarvane Bovška, Goriška, Koroška in Zgornjesavska regija, kjer je požarna ogroženost zelo velika. Grede na indeks je najhuje na Goriškem (276), sledi Bovška regija (170).
V oranžno so obarvane Bela krajina, Ljubljana in okolica, Podravje, Pomurje, Postojna, Savinjska in Gorenjska, kjer je požarna ogroženost velika. Ostala območja so trenutno rumena, kjer je požarna ogroženost srednja.
Kdo ocenjuje požarno ogroženost?
Na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o varstvu pred požarom je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki v 8. členu določa, da veliko ali zelo veliko požarno ogroženost oziroma spremembo stopnje požarne ogroženosti na posameznem območju razglasi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ali lokalna skupnost na svojem območju.
Na upravi pojasnjujejo da "se pri razglasu, preklicu ali spremembi stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja upošteva določila iz prve točke 7. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki pravi, da se požarna ogroženost naravnega okolja za posamezna območja ugotavlja na podlagi podnebnih značilnosti, vremenskih razmer in predvidenih vremenskih razmer, razpoložljivih modelskih rezultatov požarne ogroženosti in podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje, zlasti podatkov o indeksih in stopnjah požarne ogroženosti oziroma verjetnosti za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju na posameznih območjih."
Požarna ogroženost se določa tudi glede na števila, lokacije in obsega požarov v naravnem okolju v določenih časovnih obdobjih ter glede na razpoložljivih podatkov in ugotovitev Zavoda za gozdove Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih organizacij.
Stopnje požarne ogroženosti določa druga točka 7. člena in so:
- zelo majhna požarna ogroženost,
- majhna požarna ogroženost,
- srednja požarna ogroženost,
- velika požarna ogroženost,
- zelo velika požarna ogroženost.
Ko URSZR razglasi veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja o stopnji požarne ogroženosti:
- obvesti javnost in pristojne organe,
- opozarja na nevarnost nastanka požarov v naravnem okolju in možne posledice (preko medijev),
- posreduje navodila za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (oglasi TV, radio, družbena omrežja),
- organizira dežurstvo gasilcev v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije enota Sežana,
- organizira opazovanje iz zraka.
Lokalne skupnosti imajo to pristojnost
"Poudarili bi da Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju daje pristojnost lokalnim skupnostim, da razglasijo požarno ogroženost naravnega okolja na svojem območju in ni pogoj, da čakajo na razglas uprave. To je še posebej pomembno v sedanjih razmerah, ko so padavine zelo neenakomerno razporejene tako po količini kot tudi po območju, ki ga zajamejo," so nam pojasnili na upravi.
Po njihovih navedbah je pomembno tudi, da v požarno najbolj ogroženih območjih zaradi požarov v naravnem okolju izvajajo preventivne ukrepe in ozaveščano prebivalce (tudi turiste), da ob aktivnostih v naravnem okolju upoštevajo pravila uporabe ognja v naravnem okolju in upoštevajo prepovedi ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja.
Informacije o preprečevanju požarov v naravnem okolju so dostopne tudi na spletni strani gov.si.