V ospredju letošnjega evropskega tedna trajnostne energije, ki traja do 13. junija, so trajnostne rešitve za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in prikaz vloge mest pri spodbujanju pozitivnih sprememb. Kot pojasnjujejo na Sursu, so dogodki v tem tednu priložnost za predstavitev in razpravo o razvoju novih politik ter najboljših praksah in svežih idejah, ki spodbujajo prehod EU na podnebno nevtralno in konkurenčno gospodarstvo, temelječe na trajnostni energiji.

Pomembno vlogo imajo napredni merilni sistemi

"Za uspešen razvoj novih politik so ključni kakovostni podatki o razmerah na področju ravnanja z energijo. Pomembno vlogo pri spremljanju in upravljanju porabe električne energije imajo napredni merilni sistemi. Ti zagotavljajo podatke o porabi električne energije v realnem času, to pa uporabnikom omogoča sprejemanje raznovrstnih odločitev," opisujejo na Statističnem uradu. Na podlagi teh informacij lahko npr. gospodinjstva načrtujejo energetsko intenzivna opravila v obdobju pred konico porabe ali po njej ter s tem pripomorejo k razbremenitvi elektroenergetskega sistema. Ker je električna energija v času manjših obremenitev sistema cenejša, s tem tudi znižajo svoje stroške. 

Po drugi strani lahko distribucijska podjetja ob pomoči naprednih merilnikov učinkoviteje načrtujejo in upravljajo distribucijo energije. Zaradi hitrejšega zaznavanja prekinitve dobave energije se lahko hitreje odzovejo na izpade, optimizirajo delovanje omrežja ter učinkoviteje iščejo ravnovesje med dobavo in povpraševanjem po energiji.

Surs 

Povečana operativna učinkovitost koristi po njihovih navedbah tako potrošnikom kot ponudnikom distribucijskih storitev, saj skrajša čas izpadov in v splošnem izboljša zanesljivost delovanja omrežja.

Po podatkih Agencije RS za energijo je bilo konec leta 2022 z naprednimi merilnimi napravami v distribucijskem sistemu opremljenih 92 % uporabnikov, 89 % pa jih je bilo dejansko povezanih v daljinski zajem merilnih podatkov.Poraba električne energije, izmerjena z naprednimi merilniki, je bila v 2023 manjša kot tri leta prej.   

To je bila tudi posledica povečane samooskrbe gospodinjstev z električno energijo, pridobljeno iz sončne energije, ki je gospodinjstvo ni oddalo v distribucijski sistem, temveč porabilo zase.

Surs 

V zadnjih letih (2020–2023) so gospodinjstva v Sloveniji po navedbah Sursa mesečno porabila med 215 in 400 GWh električne energije. 

"V mestni občini Ljubljana se je mesečna poraba električne energije v gospodinjstvih v tem 4-letnem obdobju gibala med 28 in 45 GWh, v mestni občini Maribor pa med 10 in 22 GWh. V obeh mestnih občinah je poraba električne energije pričakovano najmanjša v poletnih mesecih, največja pa v zimskih," opisujejo. 

Dodajajo, da je bila izmed preostalih mestnih občin, v katerih ne presežejo 14 GWh na mesec, poraba največja v mestni občini Koper, najmanjša pa v Slovenj Gradcu (do 4 GWh).

dezurni@styria-media.si