Minilo bo že skoraj leto dni, ko je slovensko javnost razdvojila novica o množičnem odlovu nutrij s pomočjo dvajsetih pasti živolovk na lovnih in nelovnih območjih Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB). Tam se je populacija nutrij v zadnjih desetih letih podvojila oziroma potrojila.

intervju Priznana biologinja: "Vprašanje je, kdo je tu bolj škodljiv."

Odlov naj bi na območju parka trajal več let. Takrat so ocenili, da zgolj z lovom, ki so ga lovci izvajali do sedaj, naraščajoče populacije teh živali ni več mogoče omejiti. Sprva je bilo načrtovano, da bodo z odlovom te tujerodne invazivne živalske vrste začeli avgusta 2023, a so tega zaradi logističnih zapletov za en mesec zamaknili. 

Foto: Anže Petkovšek Nutrija Mnogi so bili prepričani, da je do zamika prišlo zaradi pritiska dela javnosti, ki je odlovu nutrij močno nasprotovalo. Peticijo proti njihovemu poboju je v kratkem času podpisalo skoraj 25.000 ljudi, zanje pa se je javno zavzela tudi partnerka predsednika vlade Roberta Goloba Tina Gaber. 

Nutrije veljajo za divjad, ki zaradi statusa invazivne vrste ne uživa nobene zaščite. Lov nanje je od leta 2004 dovoljen skozi vse leto. Vendar pa to ni bilo dovolj, da bi omejili in nadzorovali njihovo številčnost. V nasprotju z drugimi invazivnimi vrstami, kot so želve rdečevratke in rumenovratke, ostriži in vrsta sladkovodnih rakov, lahko lov nanje izvajajo zgolj lovci.

Kljub protestu javnosti se je v drugi polovici septembra izredni odlov nutrij na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje vendarle začel. Pred začetkom so morale lovske družine s KPLB skleniti tudi sporazum o odlovu in opraviti ustrezno usposabljanje. Vendar pa ukrep ni trajal dolgo. Na podlagi odločbe, ki jo je izdalo ministrstvo za kmetijstvo in je dovoljevala odlov nutrij v živolovke tudi na površinah, kjer je uporaba strelnega orožja zaradi varnosti neprimerna, je sedem lovskih družin odlov opravljalo le do 13. decembra 2023.

Kaj nas čaka "Sploh si ne predstavljam, kako bo, ko bo k nam prišla siva veverica"

Ker KPLB na podlagi obstoječe ureditve nima popolnega nadzora nad izvajanjem ukrepa omejevanja oziroma iztrebljanja nutrije, so sklenili, da letos ne bodo zaprosili za odločbo o izvajanju lova z živolovkami na nelovnih površinah. To lahko še vedno storijo lovske družine same, če imajo seveda interes. 

Foto: Saša Despot Janez Kastelic "Na podlagi analize izvajanja ukrepa po posameznih lovskih družinah nismo zaprosili za ponovno izdajo odločbe, saj cilja preprečevanja širjenja oziroma iztrebitev invazivne tujerodne vrste nutrije ne bi dosegli," je pojasnil Janez Kastelic, direktor javnega zavoda, ki se s preprečevanjem naselitve invazivnih tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju ukvarja že leta. 

V času trajanja ukrepa so z dvajsetimi pastmi živolovkami skupno izlovili 321 nutrij. Za primerjavo: v istem času so s klasičnim lovom odstranili 121 nutrij.

Po besedah direktorja zavoda se je odlov z živolovkami v primerjavi s klasično metodo lova s strelnim orožjem sicer izkazal za zelo uspešnega, več težav pa je bilo z motivacijo lovcev. Čeprav so imeli možnost prodaje mesa nutrij kot hrano za pse, jim to očitno ni predstavljalo dovolj velike vzpodbude.

Od sedmih lovskih družin se je izlova sistematično lotila samo ena, medtem ko ena za izlov sploh ni izkazala interesa. Najuspešnejši so bili lovci iz LD Vrhnika in Borovnica, saj so prvi izlovili 140, slednji pa 101 nutrijo. Na drugi strani so lovci iz Škofljice izlovili samo štiri nutrije, na Rakitni pa nobene. 

Kaj sledi?

Po besedah Kastelica trenutno ne načrtujejo oziroma izvajajo nobenih aktivnosti za preprečevanje širjenja oziroma iztrebitev te vrste. Ker ima nutrija še vedno status divjadi, se upravljanje z nutrijami izvaja v okviru lovsko upravljavskih načrtov. "Za stališče, ali je to dovolj ali ne, in ali bomo tako dosegli cilj preprečevanja širjenja oziroma iztrebitve te invazivne tujerodne vrste, predlagam, da povprašate obe resorni ministrstvi," odgovori direktor.

V končnem poročilu, ki so ga v javnem zavodu izdali v začetku leta, so predlagali spremembo trenutne ureditve, ki bi nutriji odvzela status divjadi. Nova zakonodaja bi ji tako podelila enak pravni status kot podganam ali mišim, kar bi pomenilo, da njihovo odstranjevanje ne bi bilo odvisno zgolj od prostovoljnega angažmaja lovcev. Iztrebljanje znotraj naselij prav tako ne bi zahtevalo posebne odločbe.

Prostočasna dejavnost lovcev ni dovolj, nad nutrije bi morali poslati profesionalce

Foto: Anže Petkovšek Nutrija Preoblikovanje statusa bi prineslo tudi možne spremembe pri načinih iztrebljanja, ki bi dovoljevali uporabo strupov in drugih pasti. Pasti pri javnem zavodu sicer še vedno dojemajo kot najprimernejši način. Pri tem poudarjajo, da bi bilo treba zagotoviti ustrezen in profesionalen kader, ki bi ukrep izvajal sistematično in dolgoročno. Prostovoljnost oziroma zmanjševanje populacije invazivne tujerodne vrste v okviru prostočasne dejavnosti članov lovskih družin po njihovem mnenju ni rešitev za zagotavljanje dolgoročnega uspeha. Menijo, da bi bilo treba razmisliti o drugačni organiziranosti odlova nutrij. Izdana odločba lovskih družin namreč ne obvezuje za odlov, temveč samo dovoljuje odlov na nelovnih in lovnih površinah.

žalostno Ta koristna žival je pred leti skoraj izumrla. Tako ji kaže danes!

V poročilu so opozorili, da je lov z odstrelom neučinkovit, saj je selektiven. Posredno namreč celo pomaga ohranjati zdravo populacijo nutrij, kar dolgoročno gledano prinaša kontraučinek. "Praksa iz tujine in naše izkušnje v treh mesecih odlova potrjujejo dejstvo, da je metoda odlova z živolovkami in usmrtitev zelo uspešna, ob pogoju, da je primerno široko zastavljena in dobro organizirana," pišejo v poročilu.

Na Nizozemskem so nutrije iztrebili 

V njem so za dober primer organiziranega upravljanja z nutrijami izpostavili Nizozemsko, kjer odlov nutrij in pižmovk izvajajo usposobljeni izvajalci. V letu 2023 je Nizozemska za namene odstranjevanja nutrij namenila 1,35 milijona evrov, izvajalci pa so v odkrivanje prisotnosti in odstranjevanje vložili 21.000 terenskih ur. Rezultati so očitni, saj Nizozemska od leta 2013 nima več lastnih populacij nutrij.

Foto: Anže Petkovšek Nutrija Ministrstvo za naravne vire in prostor njihovemu predlogu ni naklonjeno in vztraja, da je obstoječa ureditev ustrezna ter ne bi bilo racionalno vzpostavljati nove.

"Nutrija ima status divjadi in načrtovanje s to vrsto je vključeno v načrtovalske dokumente s področja upravljanja z divjadjo. Učinkovitost načrtovalskih dokumentov na področju lovstva ter njihovega izvajanja bo treba spremljati tudi v luči Uredbe (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji. Zaradi boljšega doseganja ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti na naravovarstveno najpomembnejših območjih pa je smiseln tudi angažma institucij s področja ohranjanja narave. V okviru svojih pristojnosti moramo proti invazivnim tujerodnim vrstam v Sloveniji ukrepati vsi," so prepričani na ministrstvu.

Za leto 2024 so Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje predlagali nadaljevanje sodelovanja z lovskimi družinami. Te bi po njihovem mnenju morali še bolj vzpodbujati k izvajanju aktivnosti za doseganje ciljev načrtovalskih dokumentov s področja upravljanja z divjadjo, za preprečevanje širjenja populacije in naraščanja številčnosti populacije nutrije. "Obenem si bomo na ministrstvu skupaj z MKGP in upravljavci zavarovanih območij ter strokovnjaki prizadevali iskati učinkovite dolgoročne rešitve za ohranjanje biotske raznovrstno," sklenejo.

dezurni@styria-media.si