Dežurni vremenoslovec Brane Gregorčič nas je v svoji pisarni na Agenciji RS za okolje in prostor sprejel na dokaj mirno dopoldne – vsaj kar se vremena tiče. Tako kot vsak delovni dan je imel prižganih več zaslonov, na katerih je spremljal različne vremenske parametre. Pove, da svojega dela ne jemlje kot službo temveč bolj kot hobi, saj v njem neizmerno uživa. "Pravijo, da je srečen tisti človek, ki ima poklic in hobi v enem, zato se smatram za velikega srečneža," nam z navdušenjem pove.
Na kak način, opažate, se je po skoraj 40-letnem delu vremenoslovca spremenilo napovedovanje vremena? So napovedi dandanes bolj točne?
Spremenile so se predvsem zahteve uporabnikov, ki so zdaj večje. Pred tridesetimi leti smo imeli enega oziroma največ dva meteorološka modela, na osnovi katerih smo pripravljali napovedi. Danes imamo izračunov precej več, kar pomeni, da moramo pregledati bistveno več informacij in grafičnih prikazov, da lahko poenostavljene napovedi sploh izdelamo. Na nek način smo na boljšem, po drugi strani pa imamo ravno na račun količine podatkov in napovedi precej več dela.
Zagotovo pa so se metodologija, radarske meritve, satelitske in tudi meritve z letali precej izboljšale. Vse našteto je nujno, da zaženemo računski model, ki nam izračuna vreme do tedna oziroma dveh naprej. Uspešnost napovedi je še vedno omejena na približno sedem do deset dni naprej. Vse, kar je časovno bolj oddaljeno, je podvrženo kaotičnosti vremenskih procesov in morebitnih sprememb. Če nas kdo vpraša po vremenski napovedi več kot deset dni vnaprej, mu svetujemo, naj raje počaka še nekaj dni. Takrat so napovedi bolj uporabne in zanesljive.
Posamezniki se pogosto pridušajo, da so se meteorologi zopet zmotili v vrememski napovedi. Kako se odzivate na tovrstne očitke?
Danes večina ljudi vremensko napoved spremlja preko mobilnih aplikacij, ki jo prikazujejo zelo poenostavljeno in še to zgolj za posamezne točke. Te ne omogočajo širše slike vremenskega dogajanja, kar je pri spremljanju vremena seveda nujno. Na ta način za širše okolje vemo, kakšni procesi se dogajajo in kako bodo vplivali na vreme pri nas. Tako nas niti kakšna ploha, ki ni narisana na mobilni napravi, ne bo tako presenetila.
Čisto odvisno; mestni ljudje so od vremena manj odvisni. Drugače velja za ljudi, ki so vsakodnevno vpeti v aktivnosti v naravi, denimo kmetje, gozdarji, nenazadnje sem sodijo tudi poklici v prometu oziroma energetiki. Ti so z vremenskim dogajanjem bolj povezani in jih vremenske ujme lahko tudi bolj prizadenejo kot meščane, ki jim zaradi vremena zelo redko zmanjka elektrike.
Menite, da opozorila vremenoslovcev jemljemo dovolj resno in se jih držimo?
Zaradi letošnjih poplav se je percepcija ljudi nekoliko spremenila. Po novem imajo naša opozorila več teže. Ni seveda rečeno, da se vselej uresniči najbolj črn scenarij. Prav tako je težko predvideti, kako se bo lokalno odvijalo intenzivno vreme. V večini primerov celotna Slovenija ni prizadeta in tudi znotraj posameznih regij obstajajo območja, kjer je vpliv vremena večji.
Ko izdamo vsaj oranžno stopnjo, pomeni, da nas ne čaka povsem brezskrbno vreme in zahteva določeno pazljivost. Takšni dogodki se zgodijo razmeroma pogosto in niso nekaj izrednega za naše klimatsko območje, vendar lahko krajevno povzročajo nevšečnosti.
Je rdečih alarmov v primerjavi s preteklostjo več ali manj?
Letošnje leto po izdanih opozorilih najvišje stopnje za padavine res izstopa, saj je bilo poleti precej neurij, posledično več padavin ter povečanje hudourniških vodotokov. Ob sušnih poletjih, kakršno je bilo denimo lani, je število izdanih opozoril manjše. Smo pa lani izdali več rdečih opozoril za vročino in požarno ogroženost.
Zanimivo je,da je bilo letošnje poletje povsem drugačno kot lansko; lani je bilo rekordno vroče in sušno, letos pa rekordno mokro in sploh ne hladno. Letošnje poletje se kjub deževju uvršča med deset najtoplejših poletij pri nas. Kombinacija visokih temperatur in povišane vlage je tista, ki omogoča močne nalive in deževja ter posledično veliko preglavic.
Zdi se, da gremo iz enega ekstrema v drugega. Kako se na to sploh pripraviti?
Preventivno se da storiti to, da se ne naseljujemo na območja z veliko stopnjo ogroženosti za poplave in zemeljske plazove. Temu se do neke mere da izogniti. Neurjem s točo in močnimi sunki vetra pa se žal ne moremo izogniti. V Sloveniji ni območja, ki bi bilo pred takim tipom neurij povsem varno.
Predvsem se moramo začeti prilagajati naravi, saj se ona nam ne bo. Ko prispevamo k dvigu globalnih temperatur, naravi omogočamo, da razpolaga z večjo energijo za vremenske procese. V toplem zraku je namreč lahko več vodne pare. To pa pomeni več energije, ki se sproti ob kondenzaciji vodne pare iz plinastega pretvarja v kapljevinasto obliko.
Latentna toplota kondenzacije v primeru nevihte sproži precejšnjo količino energije; v tem času se sprostijo energije za več atomskih bomb, le da se sproščajo v daljšem času in na širšem območju. To nam lahko da misliti, da se na vreme resnično ne da vplivati. V teh procesih so prevelike količine energije. Vplivamo lahko le na majhne vremenske procese, kot je denimo lokalna megla.
Na kakšnih področjih se bodo ekstremne posledice klimatskih sprememb v Sloveniji vedno pogosteje kazale?
Ravno s tovrstnim tipom spremenljivega vremena, kot sta bila lansko in letošnje poletje. Lahko se spomnimo tudi žleda iz leta 2014, ki je povzročil veliko škode. Vse to so možne ogroženosti s strani vremena pri nas. Pomembno je, da smo proti njim dovolj odporni in pripravljeni. Sistem distribucije električne energije mora biti dovolj robusten, da ne pride do večjih izpadov za daljši čas.
Na srečo imamo tudi večino bivališč dovolj trdnih in ne živimo v montažnih objektih, ki bi jih lahko poškodoval že močnejši veter. Mi smo tisti, ki se moramo kratkoročno primerno obnašati in v primeru močnega vetra ne hoditi po gozdu in parkih. Največ žrtev vremena po naseljenih krajih je prav zaradi padajočega drevja ob močnih nevihtah oziroma močnejšem vetru. Seveda ne smemo stalno živeti v strahu, pomembno pa je, da živimo z mero zdravega razuma.
Božič se že nestrpno približuje, številni si ob tem želijo, da bi takrat padel sneg. Kako kaže letos?
Vreme bo do nas v prihodnjih dneh prihajalo s severozahoda, torej iz Severnega morja proti Alpam, kjer prihaja topel zrak. Na območju Alp se zrak seveda nekoliko ohladi in bo v prihodnjih dneh močno snežilo, a le v krajih severno od Alp in v osrednjih Alpah. Pred božičem bodo konkretne pošiljke snega deležni v avstrijskih Alpah nad 1000 metrov nadmorske višine, ob čemer bo v nižinah Avstrije zgolj deževalo. Povsem zimske razmere pa jih čakajo v smučarskih središčih.
Se sploh spominjate, kdaj je bil v Sloveniji nazadnje bel božič?
Prikaz belih božičev imamo na voljo na naši spletni strani, kjer imamo po letih prikazano vizualizirano stanje snežne odeje na božični dan od leta 1961 dalje. V zadnjih letih sta bila zares zasnežena božiča po celotni Sloveniji, z izjemo Primorske, v letih 1998 in 1999. V preteklih letih je podoba Slovenije v tem času predvsem zelena in kaže, da bo tako tudi letos.
dezurni@styria-media.si
Gospod je strokovnjak tipa Logar ali Beović ali Ihan.....in kot še mnogo drugih z glavo globoko v pesku, kaj pesku, …
Valda ne morejo napovedati pravilne vremenske metode, ker imajo premalo merilnih podatkov! Njihovo delo temelji na ugibanju in ne na …
Vesele zelene božične praznike in zeleno novo leto vam želim.