Na Krimu so po besedah začasnega ukrajinskega obrambnega ministra Igorja Tenjuha dosegli začasno premirje, ki bo omogočilo oskrbo ukrajinskih vojakov na polotoku. Oskrba vojske v oporiščih je sedaj motena.

"Poveljniki so dosegli dogovor, po katerem do 21. marca ruske enote ne bodo sprejemale nobenih ukrepov za blokado naših enot, zato bodo v tem času v celoti obnovile svoje zaloge," je pojasnil. Dodal je, da so ukrajinske enote na Krimu v stanju bojne pripravljenosti, da pa so razmere mirne. "Kar zadeva naša vojaška oporišča, so se razmere normalizirale," je dejal.

Ruske enote so zasedle Krim v začetku meseca ob pomoči proruskih milic v odgovor na padec proruskega režima v Kijevu. Oporišča ukrajinske vojske na tem polotoku na jugu Ukrajine tako blokirajo ruska vojska ali proruske milice, zato je njihova oskrba motena. Na Krimu naj bi bilo že več kot 20.000 ruskih vojakov.

Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, naj bi 21. marca glasoval o predlogu zakona o priključitvi Krima Rusiji, potem ko naj bi to danes na referendumu potrdili volivci na Krimu. Isti dan naj bi Ukrajina z EU podpisala politični del pridružitvenega sporazuma.

Putin brani referendum, Merklova obsoja vdor

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel danes znova poudaril, da je sporni referendum o prihodnosti Krima po oceni Rusije v skladu z mednarodnim pravom. Pravica do samoodločbe je po njegovih besedah namreč utemeljena v ustanovni listini Združenih narodov.

Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin danes vztrajal, da bo Moskva spoštovala odločitev prebivalcev Krima. Do vlade v Kijevu pa je bil ruski predsednik oster, ker ne ukrepa proti "radikalnim skupinam" v vzhodni Ukrajini.

Merklova je na drugi strani obsodila ruski vojaški vdor na Krim - obsodila je sobotni incident na območju Hersona, na območju Ukrajine, a zunaj Krima, v katerem "so ruski vojaki zasedli postajo za črpanje zemeljskega plina", navaja izjava.

Prav tako je Merklova Putinu sporočila, da podpira večjo vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Ukrajini. Predlagala je hitro krepitev navzočnosti Ovseja v Ukrajini ter napotitev večjega števila opazovalcev na krizna območja, še posebej v vzhodno Ukrajino. Ruski predsednik je to iniciativo ocenil pozitivno.

EU ne bo priznala "nezakonitega" referenduma

Evropska unija ne bo priznala rezultata današnjega referenduma na Krimu, ki je "nezakonit in nelegitimen", sta danes sporočila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "EU ima posebno odgovornost za mir, stabilnost in blaginjo na evropski celini in bo preko vseh dostopnih kanalov še naprej sledila tem ciljem," sta sporočila.

Za ponedeljek sta napovedala sprejem novih sankcij. V okviru prizadevaj, da bi Rusija umaknila svojo vojsko s Krima, bodo zunanji ministri članic EU v ponedeljek "ocenili razmere in odločili o dodatnih ukrepih", sta dodala. Ponovila sta obsodbo neizzvane kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter Rusijo pozvala k umiku vojske. Zunanji ministri, med njimi tudi slovenski minister Karl Erjavec, naj bi na zasedanju v Bruslju po današnjem referendumu na Krimu po pričakovanjih govorili o predlogu za zaostritev sankcij proti Moskvi.