Prebivalci Krima so se na današnjem referendumu odločali med združitvijo Krima z Rusijo ali naj Krim ostane del Ukrajine. Kar 95,5 odstotkov volivcev se je po polovici preštetih glasovnic odločilo za prvo možnost, to je priključitev Rusiji.

Na referendumu je glas oddalo okoli 85 odstotkov volilnih upravičencev. Vzporedne volitve je opravil krimski inštitut za politične in sociološke študije.

• Rezultat znan že vnaprej
  
• Nočejo jugoslovanskega scenarija
  
• Začasno premierje na Krimu
  

Premier Krima Sergej Aksjonov je referendum že pred zaprtjem volišč označil za "uspešnega", po koncu glasovanja pa je ocenil, da gre za zgodovinsko odločitev. Po besedah namestnika krimskega premiera Rustama Temirgaljeva pa izidi vzporednih volitev kažejo na "zmago Krima".

Vodja organizacijskega odbora volitev, Mihail Mališev, je že popoldne sporočil, da glasovanje poteka brez težav ali motenj. "Niti ene pritožbe nismo prejeli," je poudaril.

Prvi rezultati referenduma naj bi bili znani ponoči, na Leninovem trgu v Simferopolu pa se je medtem že začelo slavje, poroča britanski BBC.

Vodja misije mednarodnih opazovalcev Mateusz Piskorski je sporočil, da je bil referendum v celoti v skladu z mednarodnimi standardi in demokratičnimi postopki.

Drugače trdijo ukrajinski mediji, ki Rusijo obtožujejo, da so referendum zmanipulirale. Svoj glas naj bi po njihovih trditvah na referendumu oddalo tudi več ruskih državljanov, ki niso bili na seznamu volilnih upravičencev.

Na tisoče ljudi se veseli

Prvi neuradni rezultati referenduma naj bi bili sicer znani ponoči, na Leninovem trgu v Simferopolu pa se je medtem že začelo slavje. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je zbralo več tisoč ljudi. Na poslopje lokalne vlade so projicirali napis: "Doma smo!" Množice so se že začele zbirati tudi v Sevastopolu. Ljudje mahajo z ruskimi in krimskimi zastavami in vzklikajo: "Rusija!"

Zahod in Evropa referenduma ne priznavata

ZDA pa so po zaprtju volišč znova sporočile, da referenduma ne priznavajo. Ruska dejanja v ukrajinski krizi je tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney označil za "nevarna in destabilizacijska". "Davno so že mimo dnevi, v katerih bi mednarodna skupnost tiho stala ob strani, medtem ko bi si ena država nasilno prisvajala ozemlje druge," njegovo izjavo povzema BBC. Kijev in Zahod ves čas vztrajata, da je referendum nezakonit in da njegovih izidov ne bosta priznala.

Bela hiša je tudi sporočila, da so ZDA od leta 1991 naprej podpirale neodvisnost suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine in da zavračajo tako imenovani referendum na Krimu, ki je v nasprotju z ustavo Ukrajine. Mednarodna skupnost po navedbah ZDA ne bo priznala izidov glasovanja, izvedenega pod grožnjo nasilja in zastraševanja z rusko vojaško intervencijo.

K bojkotu referenduma pa so med drugim pozvali krimski Tatari, ki predstavljajo okoli 12 odstotkov prebivalstva polotoka. K bojkotu je pozval tudi začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. "Rezultat je bil vnaprej načrtovan s strani Kremlja kot formalno opravičilo, da pošlje svoje vojake in začne vojno, ki bo uničila življenja ljudi in gospodarske obete Krima," je poudaril.

Ruska duma je na drugi strani že v torek začela formalno razpravo o predlogu zakona, ki bi omogočil, da se Krim pridruži Rusiji. O zakonu naj bi glasovali 21. marca. Končna odločitev bo sicer v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je danes v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel vztrajal, da bo Moskva spoštovala odločitev prebivalcev Krima.