Nemški znanstvenik Mehdi Moussaid z Inštituta Max Planck je nedavno s sodelavaci objavil izsledke razsikave o obnašanju mase ljudi v primerih nastopa panike.

Spiegel Online je z njim naredil intervju. Med ostalim so ga vprašali za nasvet, kje je najbolj varno mesto, ko se začne človeški stampedo. "Takšne situacije so na srečo redke in zato nikogar ne bi želel preplašiti. Ampak, v primerih, ko postane skrajno tesno, je pomembno, da veste, kje so najbolj nevarna mesta. To je v bližini preprek, zidov, ograj ... Masa ljudi se stalno preriva, tako, da se prvi poškodujejo tisti, ki se nahajajo ob preprekah."

Ostanite na nogah

Njegov nasvet je, da ostanete v središču mase ljudi. Drugi nasvet je, da ostanete na nogah. Tisti, ki pade, je v nevarnosti, da ga naslednji, ki ga porivajo naprej, nehote pohodijo in poškodujejo, pravi Moussaid. Podobno velja za nagle obrate, saj takrat nastane pritisk na notranjem robu obračanja.

Pojasnil je, da pri svojem delu uporablja računalniške modele, kot je virtualni 3D prostor, saj gre za kategorijo preučevanja, kjer preizkusi v realnosti niso dovoljeni. Svoje anketirance postavlja v virtualne prostore in jih proučuje. Naslednji material, ki ga uporablja pri raziskavah, so posnetki nesreč, kot je bila nesreča iz parade ljubezni v Duisburgu, ali romanja v meko leta 2006 in 2015.

Poklicna deformacija

Pri spremljanju oseb v virtualnem svetu opaža, da se obnašajo drugače, kot ljudje, ki se znajdejo v paniki. Zato jim povzroča dodaten stres, s tem, ko jim skrajšuje čas, da najdejo izhod iz virtualne zgradbe. Če jim ne uspe, jim zmanjša honorar.

Priznal je, da se že tako dolgo ukvarja s tovrstnimi raziskavami, da je postal zelo občutljiv na nevarne situacije. "Pred kratkim sem obtičal v gneči na vlaku podzemne železnice v Parizu. Svojim prijateljem sem dejal, da se mi zdi vse skupaj nevarno. Takoj smo se odpravili proti vratom."

Ljudje v gneči hitro postanejo panični, a to ni pravilo. "Pogosto na posnetkih vidimo ljudi, ki pomagajo drugim, čeprav pri tem tvegajo svoje življenje. Seveda prihaja do paničnih reakcij, a ne pri vseh ... Opazili smo, da so egoistične osebe v paniki še bolj egoistične. Prerivajo se, da bi bili prvi na varnem," pravi Moussaid in dodaja, da so njihovo pravo nasprotje nesebičneži, ki so pripravljeni pomagati. "Ekstremne situacije pokažejo pravi karakter ljudi," pogovor zaključuje znanstvenik.