V Oslu so se danes po desettedenskem sojenju Andersu Behringu Breiviku začeli zaključni govori. Tožilstvo je zanj zahtevalo psihiatrično oskrbo, ne pa zaporne kazni. Dovolj dokazov je, da se podvomi v Breivikovo mentalno zdravje, je v zaključnem govoru dejalo tožilstvo.

Nasprotni psihiatrični oceni

Dve psihiatrični oceni 33-letnega desničarskega skrajneža, ki sta bili predloženi sodišču, sta si namreč nasprotni. Po prvi oceni je bil namreč Breivik, ko je julija lani najprej razstrelil avtomobil bombo v središču Osla in ubil osem ljudi, nato pa v strelskem pohodu na bližnjem otoku Utoya pobil še 69 večinoma mladih ljudi, prišteven, po drugi pa ne.

Breivik se nima za blaznega

Sam Breivik je želel, da bi ga razglasili za prištevnega, čeprav bi to pomenilo, da ga namesto psihiatrične bolnišnice čaka dolgotrajna zaporna kazen. Na ta način namreč njegova islamofobna ideologija, ki ga je napeljala k napadu, ne bi bila odpisana kot blodnje blaznega. V skladu s tem je za primer napotitve v psihiatrično bolnišnico napovedal pritožbo. Za katero od obeh možnosti se bo danes odločilo tožilstvo, za zdaj ni jasno.