Prejšnji teden so švedske oblasti prosile za mednarodno pomoč zaradi obsežnih gozdnih požarov. Odzvale so se Italija, Francija, Nemčija, dodatno pomoč so ponudili iz Litve, Poljske, Danske.

Šveska meteorološka služba je sporočila, da se soočajo z najbolj vročim julijem v zadnjih 260 letih. Pojav na Švedskem niti ni tako neobičajen glede na vremenske razmere, ki v zadnjih tednih vladajo na severni hemisferi, piše Guardian.

Intenzivni vročinski valovi z rekordnimi temperaturami so prinesli težave tudi Severni Ameriki in Arktiki, medtem ko so na Japonskem po drugi strani prejšnji teden zabeležili temperature nad 40 stopinj Celzija. Potem ko so zaradi vročine zabeležili 30 smrtnih primerov, so državljane pozvali k previdnosti.

V Kaliforniji je povečana uporaba klima naprav celo privedla do tega, da so se soočali s pomanjkanjem električne energije. Z vročinskim valom se soočajo tudi v Kanadi, kjer so v Torontu letos zabeležili kar 18 dni, ko se je živo srebrno povzpelo nad 30 stopinj.

Po drugi strani se v predelih srednje Evrope zdi, kot da nas je poletje obšlo. Nevihte in dež so postali vsakodnevna stalnica.

Narobe svet V Božičkovi deželi vroče kot v Španiji

Je res krivo "le" globalno segrevanje?

Glede na dogajanje širom planeta Guardian piše, da gre za globalno vprašanje. Zakaj je tolikšen del Zemlje ravno zdaj na udaru ekstremnih temperatur? Večina strokovnjakov opozarja, da enostavnega odgovora ni, saj je narava vremenskih pojavov na planetu precej kompleksna.

Eni odgovarjajo, da na trenutno stanje vplivajo številni faktorji, od katerih je najbolj očiten globalno segrevanje, medtem ko drugi opozarjajo, da je napačno preveč izpostavljati vlogo globalnega segrevanja glede vremenskih neprilik, ki vplivajo na milijone ljudi na Zemlji. Pa vendar.

"Težko je ne verjeti, da klimatske spremembe niso zaslužne za to, kar se trenutno dogaja na Zemlji," komentira Dann Mitchell z Univerze v Bristolu. "V zadnjih nekaj tednih smo zabeležili nekaj res ekstremnih vrednosti. Kljub temu je treba voditi račune tudi v smeri, da se ne precenijo vplivi klimatskih sprememb, saj je prav tako jasno, da se dogajajo tudi druge stvari, ki imajo vplive na takšno situacijo."

Eden od teh faktorjev naj bi bili vetrovni strženi, astmosferski vetrovi, ki pihajo na višini tropopavze okrog cele Zemlje v smeri zahod-vzhod na višini od 10 do 15 kilometrov nad Zemljino površino. Ko so intenzivni, izzovejo nevihte, ko so blažji, pa prinašajo obdobja stabilnega vremena.

Vreme Osvežena napoved do prihodnjega tedna

Nekateri meteorologi vremenske pojave, ki smo jim priča, pripisujejo tudi vplivom temperature površine morja v severnem Atlatskem oceanu. "Situacija spominja na tisto leta 1976, ko smo imeli podobne temperature Atlantskega oceana in podobno moč vetrovnih strženov, ki so ustvarjali velike površine z visokim zračnim tlakom na istih mestih," meni britanski meteorolog Adam Scaife. "Tisto leto je bilo v Veliki Britaniji eno najbolj sušnih, najbolj sončnih in najtoplejših."

Drugi britanski meteorolog, Tim Osborn, dodaja, da je od takrat že 40 let in da smo od sredine 70-tih let deležni nekaj desetletij globalnega segrevanja, zato so tudi temperature ob pojavu šibkejših vetrovnih strženov še višje.

Guardian dodaja še črna predvidevanja znanstvenikov, in sicer, da bodo spričo nadaljevanja globalnega segrevanja takšni vročinski valovi tudi v tistih predelih, kjer sicer visokih temperatur ne poznajo, vse pogostejši. In vse močnejši.

Vreme Arso: To lahko pričakujemo do konca julija

dezurni@zurnal24.si