Predsednik ZDA Joe Biden je v današnjem nagovoru iz Bele hiše sporočil, da ZDA v odgovor na zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine zaradi dejanj Rusije uvajajo nove sankcije, ki bodo daljnosežnejše od tistih leta 2014, ko si je Rusija prisvojila ukrajinski polotok Krim. Med drugim je naznanil blokado dostopa Rusije do zahodnih finančnih trgov. Ukrepi prihajajo v trenutkih, ko je dal Zgornji dom ruskega parlamenta, Svet federacije, predsedniku Vladimirju Putinu dovoljenje za uporabo vojaške sile zunaj države. Ta poteza bi lahko napovedala širši napad na Ukrajino. ZDA so sporočile tudi, da je zaradi ruske agresije na Ukrajino odpovedano srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Danes pa bodo vstopile v veljavo tudi sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija.

Predsednik ZDA je napovedal sankcije proti dvema ruskima finančnima ustanovama - Ruski državni razvojni korporaciji (VEB), ki je vir financiranja Kremlja in ima 50 milijard dolarjev, in vojaški banki Promsvijazbank - ter sankcije na ruski državni dolg. Slednje pomeni blokado ruskega dostopa do mednarodnih finančnih trgov in to, da Rusija ne bo več mogla izdajati oziroma financirati svojega dolga. Sankcije bodo ZDA uvedle tudi proti pripadnikom ruske elite in njihovim družinam.

Biden pri tem ni omenil, ali bodo sankcije uvedli tudi proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. "Kot sem obljubil, plinovod Severni tok 2 ne gre naprej," je še dejal. Projekt Severni tok 2 je ocenjen na 11 milijard dolarjev. Izdal je, da imajo ZDA pripravljenih še več ukrepov. Obenem je povedal, da so ZDA še vedno pripravljene na diplomatsko rešitev.

V nadaljevanju je ponovno priznal, da bodo ceno plačali tudi ameriški potrošniki v obliki višjih cen energije. "Moja vlada uporablja vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da zaščiti podjetja in potrošnike pred višjimi cenami. Ukrepal bom tako, da bo bolečina sankcij usmerjena v rusko ekonomijo, ne našo," je dejal Biden.

Poleg ZDA so sicer sankcije proti Rusije že sprejele tudi EU in Združeno kraljestvo.  Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi nevarnosti ruskega napada v torek zvečer napovedal, da bo za izredno obdobje v vojsko vpoklical rezerviste, zavrnil pa splošno mobilizacijo. Poudaril je, da še vedno išče diplomatske poti iz krize, da pa Ukrajina Rusiji ne bo prepustila nobenega ozemlja. Verjame sicer, da večje vojne proti Ukrajini ne bo in da ne bo niti večjega zaostrovanja.

Na mizi tudi izključitev Rusije iz sistema SWIFT

Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v torek zagotovil, da so pripravljeni sprejeti ukrepe tudi za druge ruske banke, med njimi banki Sberbank in VTB, ki imata skupaj 750 milijard dolarjev premoženja.

Rusko centralno banko in suverene sklade so odrezali od financiranja v ZDA in Evropi in Kremelj tam več ne more trgovati s svojim dolgom oziroma zbirati denarja.

Uvedli so še sankcije proti direktorju ruske varnostne službe FSB Aleksandru Bortnikovu in njegovemu sinu Davidu ter namestniku šefa Putinovega kabineta Sergeju Kirijenku in njegovemu sinu Vladimirju ter direktorju Promsvijazbanka Petru Fradkovu.

Novo Ta poteza bi lahko napovedala širši napad na Ukrajino

Izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema SWIFT ni bila v prvem svežnju, ampak je še vedno na mizi. Ta ukrep bi bil zelo boleč, saj bi Rusijo praktično odrezali od mednarodnih dobičkov pri prodaji nafte in plina, kar je 40 odstotkov prihodkov države.

Na mizi ostajajo tudi izvozne kontrole oziroma prepoved uvoza in izvoza. Predstavnik vlade je povedal, da je to ključen element možnih odgovorov Rusiji s sankcijami. Gre za ključne tehnologije, ki jih Rusija potrebuje za svoje industrije in jih lahko dobi le od ZDA. Povedal je tudi, da Rusija izpada iz finančnih sistemov Zahoda ne more nadomestiti nikjer drugje, saj se tam nahaja večina globalnega denarja.

Bela hiša poudarja, da 80 odstotkov dnevnih globalnih transakcij Rusije v tuji valuti poteka v dolarjih in polovica ruske zunanje trgovine se opravlja v dolarjih.

Foto: epa Ukrajinski vojak preverja razmere na položaju blizu vasi Zaytseve, nedaleč od mesta Gorlivka, ki ga nadzorujejo proruski separatisti, območje Donecka, Ukrajina

Američani so sicer v odgovor na rusko ravnanje v torek premestili nekaj enot v Evropi. Baltske države so dobile 800 vojakov in 40 letal, kmalu pa se bo v tako imenovano vzhodno krilo zveze Nato premaknilo še nekaj lovcev F35 in helikopterjev apache.

Putin: O interesih Rusije se ni mogoče pogajati

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je Moskva pripravljena poiskati diplomatske rešitve ob naraščajočih napetostih z Zahodom zaradi Ukrajine. Obenem je poudaril, da se o njenih interesih ni mogoče pogajati.

"Naša država je vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših problemov," je dejal Putin v video nagovoru ob dnevu branitelja domovine, ki je v Rusiji državni praznik.

Sočasno je Putin znova izpostavil skrajno mejo za Kremelj in sporočil, da "interesi Rusije in varnost naših državljanov za nas niso predmet pogajanj".

Putin je v video nagovoru čestital ruskim vojakom in dejal, da je prepričan o "profesionalnosti" ruske vojske in o tem, da bodo branili nacionalne interese države. Pohvalil je bojno pripravljenost ruske vojske in dejal, da bo država še naprej razvijala najsodobnejše orožje.

Biden v Beli hiši sprejel ukrajinskega zunanjega ministra

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na novinarski konferenci po obisku State Departmenta v Washingtonu, v okviru katerega se je srečal tudi z Joeom Bidnom, pozdravil uvedbo sankcij proti Rusiji in dejal, da so obsodbe pomembne, vendar pa te dni bolj štejejo dejanja. Menil je, da lahko ameriška strategija postopnega uvajanja sankcij deluje, če se bo vztrajno nadaljevala.

Kuleba je dejal, da je v Washingtonu na diplomatski misiji in dodal, da te dni diplomacija pomeni tudi obrambo in zato je obiskal Pentagon. "Moje sporočilo je enostavno - trdna Ukrajina je najboljše sredstvo za odvračanje Rusije," je dejal.

Glavni del srečanj je za Kulebo potekal v State Departmentu, kjer je dobil trdno podporo Blinkna. V odgovoru na vprašanje glede ukrajinske želje, da vstopi v Nato, kar Putin razglaša kot razlog za zaostrovanje, je Kuleba odgovoril, da je za Putina to le izgovor.

Srečanje ameriškega državnega sekretarja in ruskega zunanjega ministra odpovedano

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na skupni novinarski konferenci s kolegom iz Ukrajine Dmitrom Kulebo dejal, da je za četrtek napovedano srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi odpovedano zaradi ruske agresije na Ukrajino.

Državni sekretar ZDA je dejal, da je Rusija povsem zavrnila diplomacijo, ko je sprožila invazijo in v tem trenutku srečanje z Lavrovom nima nobenega smisla.

Na srečanju bi se pogovarjala tudi o možnem vrhu med Bidnom in Putinom, kar je sedaj še bolj oddaljeno kot srečanje z Lavrovom. "Če se pristop Moskve spremeni, smo se pripravljeni pogovarjati," je dejal Blinken.

"Vendar pa mora Moskva pokazati, da je resna in zadnjih 24 ur je na žalost pokazala ravno nasprotno. Če bo Rusija nadaljevala zaostrovanje, bomo tudi mi," je dejal Blinken, pri čemer je mislil na sankcije proti ruskim finančnim ustanovam, ki jih je napovedal Biden.

Guterres: To sploh niso mirovne sile

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je danes pozval Rusijo, naj v celoti spoštuje ustanovno listino ZN in obsodil rusko priznanje "neodvisnosti" dveh separatističnih ukrajinskih regij.

"Načela ustanovne listine ZN niso poljuben meni. Države članice so sprejele vsa načela in jih morajo tudi uporabljati," je dejal Guterres.

Priznanje neodvisnosti dveh regij na vzhodu Ukrajine s strani Moskve je označil za kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. "To je smrtni udarec za sporazume iz Minska, ki jih je potrdil Varnostni svet ZN," je dodal Gutteres, pri čemer se je skliceval na sporazume za mirno rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine.

Guterres je to Putinovo napoved, da bo vojska vzpostavila mirovno misijo v Donbasu, ki so že pod nadzorom separatistov, označil za "sprevračanje koncepta ohranjanja miru". "Če vojaki ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranski mirovniki. To sploh niso mirovne sile," je dejal in pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter "vrnitvi na pot dialoga in pogajanj".

Sankcije uvaja tudi Evropska unija

Veljati naj bi začele sankcije Evropske unije proti Rusiji. Te je povezava soglasno sprejela v torek na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov, ki je sledil ruskemu priznanju neodvisnosti regij. V Kijevu bo medtem danes na obisku več visokih politikov iz članic EU.

Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ukrepi se nanašajo na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ni na kazenskem seznamu.

Medtem bodo v Ukrajini danes na obisku predsednika Litve in Poljske, Gitanas Nauseda in Andrzej Duda, ter zunanji ministri vseh treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve. Trojica zunanjih ministrov bo v Ukrajini na obisku do petka.

dezurni@styria-media.si

Svet Rusko priznanje separatističnih regij sprožilo val odzivov in nasilja