Anketo, ki je bila izvedena med 31. majem in 1. junijem na vzorcu 1.600 ljudi, je opravil ruski center za raziskovanje javnega mnenja VTSIOM. 26 odstotkov anketirancev je prepričanih, da je cenzura "absolutno nujna", 32 odstokov pa verjame, da je "precej nujna". Samo osmim odstotkom anketirancev se zdi cenzura "popolnoma nepotrebna".
Tisti, ki podpirajo cenzuro, med razlogi za to navajajo "nasilje, izprijenost in vulgarnost" (40 odstotkov) ter "izogibanje obrekovanja in lažnih informacij ter zagotavljanje, da državljani dobijo resnično informacijo" (22 odstotkov).
Zanimivo je, da kar 28 odstotkov anketirancev ne verjame, da bi država izvajala cenzuro, medtem ko jih nasprotno meni samo osem odstotkov.
Rusije ne zmore brez cenzure
Rusija je po razpadu socialistične družbene ureditve in Sovjetske zveze leta 1991 prekinila s
staro prakso cenzuriranja medijev, v državi pa so se pojavili številni novi mediji. Ko je leta 1999Vladimir Putin postal predsednik države, se je začel državni nadzor vnovič
vzpostavljati. Ukinili so številne neodvisne televizijske postaje in onemogočili izhajanje
časopisov, ki niso poročali tako, kakor so dirigirali v Kremlju. Številni družbeno-kritični
novinarji so "izginili", oziroma so jih umorili. Eden redkih še obstoječih neodvisnih medijev
v državi je radio Eho Moskve.