Razkriti dokumenti, ki jih objavljata New York Times in The Guardian, vsebujejo oceno skoraj vseh zapornikov, ki so bili od leta 2002 v slovitem zaporu Guantanamo na Kubi. Kljub obljubi ameriškega predsednika Baracka Obame iz leta 2009, da bo zapor zaprl, je v njem še vedno 172 zapornikov. Večina med njimi naj bi predstavlja veliko tveganje za ZDA, če bi jih izpustili brez ustrezne rehabilitacije in nadzora.
V dokumentih so tudi podatki o domnevnih načrtih teroristov, ki so jih pridobili med zaslišanji. Eden od nepreverjenih podatkov je ta, da naj bi Al Kajda nekje v Evropi skrila jedrsko orožje, ki bi ga uporabila v primeru prijetja Osame bin Ladna. Med drugim naj bi v sisteme zračenja v ameriških javnih ustanovah spustili cianid in poskušali v svoje vrste privabiti delavce na londonskem letališču Heathrow. Vse to so seveda nepotrjene informacije.
Od nekaj več kot 750 zapornikov, naj bi jih bilo 220 označenih za nevarne teroriste, 380 naj bi jih bilo vojakov z nižjimi čini, ki so potovali v Afganistan ali so pripadali talibanom, 150 pa nedolžnih Afganistancev in Pakistancev. Med njimi so bili vozniki, kmetje in kuharji. Ti so se v zaporu znašli, ker so jih zamenjali za koga drugega, ali ker so preprosto bili na napačnem mestu ob napačnem času.
Dokumenti razkrivajo, da so zaporniki v veliki večini primerov služili za pridobivanje podatkov. Na seznamu nedolžnih sta se tako znašla 89-letni Afganistanec, ki je trpel za demenco, in 14-letni fant, žrtev ugrabitve. Starca so prepeljali na Kubo, da bi ga zaslišali v zvezi s "sumljivimi telefonskimi številkami", ki so jih našli na njegovem domu. Od najstnika pa so pričakovali uporabne informacije, ker "bi lahko poznal lokalne talibanske vodje“.
Med po krivem zaprtimi se je znašel tudi kamerman televizije Al Jazeera Sami al-Hajj, ki je bil v zaporu kar šest let. Američane naj bi zanimalo delovanje televizijske mreže Al Jazeera, njihova oprema in način pridobivanja informacij iz Afganistana, Kosova in Čečenije.
Kaj še razkrivajo dokumenti?
Ameriške oblasti so pakistansko obveščevalno službo (ISI) uvrstile na seznam terorističnih skupin, kot so Al Kajda, Hamas, Hezbolah in iranska obveščevalna služba. Izpraševalci so dobili navodila, naj vsakršno povezavo z omenjenimi obravnavajo kot znak teroristične dejavnosti.
Skoraj sto zapornikov, ki so bivali v Guantanamu, naj bi bilo duševnih bolnikov ali naj bi trpelo za depresijo. Veliko se jih je odločilo gladovno stavkati ali poskušalo storiti samomor.
Veliko britanskih državljanov in prebivalcev so kljub informacijam, da niso člani talibanov ali Al Kajde, v Guantanamu zadrževali več let. Britanec Jamal al-Harith je pristal v Guantanamu, ker je bil pred tem v talibanskem zaporu in bi lahko poznal njihove tehnike zasliševanja. Ameriška vojska je Britanca Binyama Mohameda poskušala obesiti tudi po tem, ko so bile proti njemu opuščene vse obtožbe, na dan so prišli dokazi o tem, kako so ga mučili.
Navodila zasliševalcem
Ameriške oblasti so se zanašale na informacije, ki so jih z mučenjem pridobili od manjšega števila zaprtih. Njihova pričanja so upoštevali tudi po tem, ko je postalo znano, na kakšen način so prišli do njih.
Podrobnosti o tehnikah zasliševanja dokumenti ne razkrivajo. Med navodili za zasliševalce je bilo navedeno, da je potovanje v Afganistan po terorističnem napadu 11. septembra iz katerega koli razloga najverjetneje pretveza. Pravi razlog za pot naj bi bil podpreti Osamo bin Ladna. Da gre za teroriste, naj bi nakazovale tudi povezave z mošejami po svetu in točno določen model ure Casio. Uro naj bi dobili tisti, ki so se urili v taborih Al Kajde v Afganistanu.
Pentagon objavo obžaluje
Tiskovni predstavnik Pentagona se je na objavo že odzval. Razkritje obžaluje, saj "po definiciji lahko pričakujemo, da bo povzročilo škodo varnosti ZDA. Situacija v zaporu v Guantanamu je izjemno zapletena in razkritje kakršnihkoli dokumentov bo še dodatno zapletlo razvoj dogodkov."