Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je po petih letih sojenja izreklo sodbo Radovanu Karadžiću. Spoznali so ga krivega zločinov proti človeštvu, terorja, obleganja Sarajeva, genocida v Srebrenici... in mu dosodili 40-letno zaporno kazen. Tožilstvo je zahtevalo dosmrtno kazen.
Sodišče je ugotovilo, da je med vojno v BiH potekalo sistemsko preganjanje nesrbskega prebivalstva, fizično in psihološko izživljanje, posilstva in množični poboji za katere je vedel tudi obtoženi. Karadžić je bil spoznan za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.
Le v eni točki ni bil spoznan za krivega
Po besedah predsednika sodišča O-Gon Kwona v sedmih občinah (Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac), v katerih so leta 1992 nadzor prevzele srbske sile in je bilo ubitih 14.000 ljudi, sodišče pri obtoženem ni moglo potrditi namere genocida. V prvi točki obtožnice je Karadžič odgovoren za preganjanje, pobijanje, deportacijo in prisilno premeščanje, vendar pa ni obtožen genocida.
Kriv za obleganje Sarajeva: Imel je ključno vlogo za zločine
Tretja točka obtožnice se nanaša na zajemanje talcev. Sodišče ugotavlja, da je Karadžić kriv za zajemanja talcev.
Kriv za genocid v Srebrenici: Pobijanja so se izvajala sistematično in načtno
Sodišče je ugotovilo tudi, da je obstajal skupni načrt, da po padcu Srebrenice muslimansko prebivalstvo uniči.
Medtem, ko so odpeljali ženske, otroke in starejše, so bosansko srbske sile več tisoč moških premestile v Zvornik in jih od tam odpeljali v nekatera druga mesta. "Tam so jih pripadniki bosanskih Srbov pobijali," pravi sodnik. Ubitih je bilo najmanj 5115 moških. "Ta pobijanja so izvajali sistematično in v skladu z načrtom." To dokazuje jasen načrt, da bi ubili vse muslimanske moške iz Srebrenice.
Radovan Karadžič, ki je bil predsednik Republike Srbske in vrhovni poveljnik vojske, je za poboje vedel, se je z njimi strinjal in jih tudi ni preprečil. Ukazal premestitev moških v Zvornik, kjer so jih pobili. Karadžič je obtožen genocida v Srebrenici.
Območje okoli sodišča je bilo danes zaprto, varovala ga je policija. Pred sodiščem se je zbralo okoli 300 protestnikov, med njimi tudi matere iz Srebrenice.
Pred začetkom sojenja so pred sodiščem aretirali dolgoletno francosko novinarko in nekdanjo tiskovno predstavnico haaške tožilke Florence Hartmann.
Karadžića so po 13 letih na begu prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. V skoraj 500 dneh so zaslišali 586 prič.
Ta Hag je nažalost čista farsa za demoniziranje srbov. To so sedaj pokazali kar že vemo. Kdaj bodo prišli na …
Kakor hitro bo evropa obrnila ploščo in bo proti migrantom bodo ti isti,ki danes trobijo o ljubezni do njih obrnili …
Zakaj so tako dolgo čakali???Preberi si,kdo stoji za razbijanjem Juge in kateri so bili interesi. Hitro boš spremenil mišljenje kako …