Sodišče v nemškem Lüneburgu je danes po treh mescih sojenja nekdanjega pripadnika SS, 94-letnega Oskarja Gröninga obsodilo na štiri leta zapora. Gröning je že na začetku priznal sokrivdo v več kot 300.000 primerih umora in se javno opravičil za svojo vlogo v "mašinariji smrti“ v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz.
Odvetnik 94-letnika je zahteval oprostilno sodbo, saj naj bi Gröning imel le manjšo vlogo v Auschwitzu in ni bil aktivno vključen v usmrtitve internirancev. Državno tožilstvo je za Gröning zahtevalo zaporno kazen treh let in pol. Ali bo 94-letnik res nastopil zaporno kazen ostaja vprašljivo. Sojenje so morali večkrat prekiniti, ker je Gröningovo zdravje v slabem stanju.
Gröninga so zaradi svoje vlogo med drugo svetovno vojno preiskovali že leta 1977 in 1985, a so postopek ustavili, ker mu niso uspeli dokazati aktivne vloge pri usmrtitvi internirancev.
Od SS-ovca do pomembnega pričevalca
Oskar Gröning se je leta 1939 včlanil v nacistično stranko NSDAP, leto kasneje se je pridružil še posebni enoti SS, za katero je na začetku urejal plače vojakov. Leto 1942 so Gröninga premestili v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je bil zaradi svoje ekonomske izobrazbe odgovoren za upravljanje denarja in dragocenosti umorjenih. Nekajkrat je po lastnih izjavah tudi opravljal dela stražarja prtljage ob prihodu deportirancev.
Po vojni se je Gröning vrnil v domači Lüneburg in si z nekdanji zaročenko svojega brata ustvaril družino. Žena, ki je med vojno delala v nacistični Zvezi nemških deklic, mu je rodila dva sina. Družina je živela meščansko življenje, Gröning pa je delal kot vodja kadrovske službe v večji tovarni stekla.
Leta 1985 je Gröning prejel brošuro dvomilcev v holokavst in se odločil, da bo prvič javno spregovoril o svoji preteklosti. "Odločil sem se, da sedaj, v svoji starosti, ne tajim doživetega, ampak delim z drugimi. Dvomilcem želim povedati: Jaz sem videl krematorije, videl sem ognjišče, in želim, da mi verjamete, te grozote so se res zgodile. Jaz sem bil tam,“ je povedal v intervjuju za dokumentarec angleške televizije BBC leta 2005.
če nebi javno pristopil z dokazi in sam priznal tega, nikdar nebi niti vedeli, da je to dejansko on, večkrat …
Na Goli otok bi moral kamenje zbijat dokler ne bi papke stegnil.