Grki so se na referendumu v nedeljo izrekli proti pogojem, ki so jih v zameno za novo finančno pomoč postavili mednarodni posojilodajalci. "Ne" je obkrožilo več kot 61 odstotkov ljudi. Pred glasovanjem si je malokdo upal napovedati izid, saj so ankete kazale na popolno izenačenost obeh taborov. Volilna udeležba je približno dosegla raven z januarskih parlamentarnih volitev, na katerih je slavila leva stranka Siriza.

PREBERITE ŠE

• Nasprotniki upniškega "terorja" slavijo zmago

• Grškim bankam pošli bankovci za 20 evorv

• Odzivi: "Jasno je le eno, borze bodo v rdečem

• BBC: Slovenija bi izgubila največ

• Britanec na platformi Indiegogo zbira denar za poplačilo grških dolgov

Grški premier Aleksis Cipras je v nagovoru državljanom v nedeljo dejal, da referendumski "ne" ne pomeni preloma z Evropo. "Danes slavimo zmago demokracije in jutri bomo nadaljevali z napori za rešitev krize, pri čemer verjamemo v moč naroda," je dejal.

Ocenil, da ovira pogajanja

Grški finančni minister in drugi mož vlade Janis Varoufakis pa je v odzivu na izide dejal, da so "Grki izrekli pogumen ne petim letom hipokrizije in varčevanja ter velik da demokraciji." Dodal je, da so z evropskimi partnerji pripravljeni iskati kompromis.

Čeprav so v Sirizi uspeli prepričati volivce, naj zavrnejo pogoje Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske unije, Varoufakis sporoča, da odstopa z mesta finančnega ministra.

"Kmalu po razglasitvi rezultatov referenduma sem bil seznanjen, da bi nekateri "evropski igralci" in raje videli, da me na sestankih ni. Premier je ocenil, da bi mu to znalo pomagati. Zato odstopam," je zapisal na svojem blogu.

Ob tem je dodal, da je njegova dolžnost, da Ciprasu pomaga izkoristiti "kapital", ki so ga vladi z referendumom poverili Grki, zato bo še naprej podpiral premierja, novega finančnega ministra in grško vlado.

Napovedani številni sestanki

Evropo čaka dan številnih srečanj, na katerih bodo voditelji ocenjevali posledice grškega referendumskega "ne" in iskali možne poti naprej. Že zjutraj se bodo posvetovali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik ECB Mario Draghi.

O Grčiji bodo verjetno govorili tudi v Evropskem parlamentu, svet ECB pa bo prek telekonference razpravljal o obsegu nujne likvidnostne pomoči grškim bankam.

Sestala se bo tudi delovna skupina članic območja evra, medtem ko bosta o poti naprej v Parizu na delovni večerji razpravljala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande.

Hitrih rešitev ne bo

Hitrih rešitev po mnenju večine analitikov ne bo, saj se mora Grčija s posojilodajalci zdaj pogajati o novem programu pomoči, velik izziv pa je tudi zahteva Aten po prestrukturiranju dolga do evrskih držav.

Dogajanje bo vplivalo na evro in tudi nekoliko povečalo pribitke na državne obveznice. "A dramatičnih sprememb v prihodnjih dneh ne bo - verjetno bodo vsi čakali, v katero smer se bo stvar strateško razvijala. To pa danes preprosto ni jasno," je ocenjuje slovenski ekonomist Mojmir Mrak.

Številni predstavniki evropskih držav, pa tudi predsednik Evropske komisije, so pred referendumom opozarjali, da "ne" na referendumu pomeni odhod Grčije iz območja z evrom. Pri tem bi lahko voditelji tudi vztrajali. A Mraka v prihodnjih dneh ne bi presenetili mehkejši toni. "Mislim, da bo vsaj do enega kroga pogovorov še prišlo, potem pa bomo videli."