"Načeloma je bil ta referendum pravzaprav le igra za javnost in posledično zamuda časa," je v komentarju rezultatov grškega referenduma povedal vodja oddelka analiz v Alti Invest Sašo Stanovnik. Tako odločen "ne" kot odločen "da" namreč pravzaprav ne bi pomenila avtomatično ne rešitve problema, ne tako imenovanega grexita - izstopa Grčije iz območja evra. Stanovnik opozarja, da je upnik tisti in ne dolžnik, ki postavlja pogoje za kredit ali pomoč.

Vseeno je za STA ocenil, da bi izid referenduma Grkom in vladajoči stranki Siriza vendarle lahko pomagal, saj zavrnitev pogojev za pomoč daje vladi demokratično moč, s katerimi lahko zavrne zadnjo ponudbo evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada. Glede groženj o izločitvi Grčije iz evroobmočja in skorajšnjem bankrotu pa ocenjuje, da so tovrstne grožnje lahko tudi zgolj pritisk na Grke. Na vsak način pa so na potezi Evropska centralna banka, evroskupina in Mednarodni denarni sklad, dodaja. 

Glas proti pogojevani pomoči je situacijo za Grke poslabšala, pa meni Marko Bombač iz NLB skladov. Predvsem se po njegovem slabo piše bankam, saj bodo verjetno še nekaj časa zaprte, kar bo dodatno dušilo gospodarstvo in potrošnjo, zelo verjetno pa bo prinesel s seboj bankrot bank in izgubo dela prihrankov za državljane. Če bi bila uvedena nova valuta, bi to pomenilo tudi ustavitev reform, ocenjuje Bombač, ki vseeno kot najverjetnejšega navaja scenarij, po katerem bo država ostala v območju evra in dosegla reprogram z dodatnim odpisom dolgov. 

"Žrtve populističnih politikov"

Politični odzivi iz Evrope so pretežno precej ostrejši. Slovenski obrambni minister Karl Erjavec je tako napovedal zaostritev politične krize in likvidnostnega položaja Grčije, medtem ko prvak SD Dejan Židan pričakuje, da bo kljub obžalovanja vredni potezi Grkov EU solidarna in bo iskala sprejemljive in vzdržne rešitve.

Luka Mesec iz opozicijske Združene levice pa je ocenil, da je z današnjim izidom stranka Siriza dobila trdno potrditev, da so njene politike pravilne in da si Grki želijo nadaljevanja borbe proti varčevanju in diktaturi finančnih trgov ter borbe za novo Evropo.

Nemški podkancler, socialdemokrat Sigmar Gabriel, je v prvem odzivu dejal, da si po grški zavrnitvi predloga posojilodajalcev težko predstavlja nova pogajanja. 

Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je prek Twitterja sporočil, da bo zdaj nujno najti rešitev. "Vendar iz grškega labirinta ne bomo izšli s šibko Evropo, v kateri ne bo rasti."

Poljska premierka Ewa Kopacz pričakuje, da bo Grčija zapustila območje evra. Kot je dejala, Grki niso bili pripravljeni iti po težki poti reform, krivdo za to pa po njenem prepričanju nosi tudi vlada v Atenah. "Grki so žrtev populističnih politikov." 

Avstrijski kancler Werner Faymann je prepričan, da je zdaj na grški vladi, da predstavi predloge, kako naprej.

dezurni@zurnal24.si