Evropski parlament je potrdil nov zakon, ki prepoveduje plastične predmete za enkratno uporabo, kot so krožniki, pribor, slamice in vatirane palčke. 560 poslancev je glasovalo za, 35 proti, 28 pa se je glasovanja vzdržalo. 

"Ta zakonodaja bo znižala stroške okoljske škode za 22 milijard evrov – to so ocenjeni stroški plastičnega onesnaženja v Evropi do leta 2030. Evropa ima sedaj – glede na globalno naravo problematike onesnaženja morja s plastiko – zakonodajni model za branjenje in spodbujanje na mednarodni ravni. To je bistvenega pomena za planet," je dejala poročevalka Frédérique Ries (ALDE, Belgija).

Države članice bodo morale do leta 2029 doseči 90-odstotni cilj zbiranja plastičnih steklenic. Plastenke bodo morale do leta 2025 vsebovati najmanj 25 odstotkov recikliranih materialov, do leta 2030 pa 30 odstotkov teh materialov. 

Novi zakon določa, da bodo do leta 2021 v EU prepovedani naslednji izdelki: 
- plastični pribor za enkratno uporabo (vilice, noži, žlice in jedilne paličice),
- plastični krožniki za enkratno uporabo,
- plastične slamice,
- plastične vatirane palčke,
- plastične palice za balone ter
- oxo-biorazgradljiva plastika in posode za hrano in kozarci iz ekspandiranega polistirena.

Okolju prijazno Adijo, plastične vrečke tudi pri sadju in zelenjavi!

Foto: Profimedia Plastične slamice kozarci Sporazum tudi krepi uporabo načela odgovornosti povzročitelja, predvsem pri tobaku, z uvedbo razširjene odgovornosti proizvajalca. Ta novi režim bo veljal tudi za ribiško opremo, s čimer se bo zagotovilo, da bodo proizvajalci in ne ribiči tisti, ki bodo nosili stroške pobiranja mrež, izgubljenih v morju.

Zakonodaja prav tako določa, da bi morale biti oznake o negativnih okoljskih učinkih metanja cigaret s plastičnimi filtri na ulico obvezne, tako kot tudi oznake za ostale proizvode, na primer plastične kozarce, vlažilne robčke in higienske vložke.

Po besedah Evropske komisije predstavlja plastika več kot 80 odstotkov morskih odpadkov. Proizvodi, obravnavani v novem zakonu, sestavljajo 70 odstotkov vseh predmetov v morskih odpadkih. Zaradi svoje počasne razgradnje se plastika kopiči v morjih, oceanih in na plažah po EU in svetu. Ostanke plastike je mogoče najti v morskih vrstah, denimo morskih želvah, tjulnjih, kitih in pticah, pa tudi v ribah in lupinarjih, kar pomeni, da je prisotna tudi v človekovi prehranski verigi.

Onesnaženje Pretresljive fotografije, kaj so našli v prebavilih kita

dezurni@zurnal24.si