Ob obletnici napadov oster jezik Koštunice

Foto: Žurnal24 Natovo letalo F-15 leta 1999 med vzletom na akcijo proti ZRJ
Cilj Natovih operacij na tedanjo ZRJ je bila ustanovitev Kosova kot prve Natove države na svetu, je ob deveti obletnici začetka napadov dejal srbski premier Koštunica.
Oglej si celoten članek

"Zdaj je več kot jasno, da je imelo surovo rušenje Srbije v Natovem bombardiranju zgolj en pravi cilj: da se Kosovo oblikuje v prvo Natovo državo na svetu," je v sporočilu za javnost zapisal premier v odstopu Vojislav Koštunica.

"Protipravna gradnja ogromne ameriške vojaške baze Bondsteel in aneks 11 Ahtisaarijevega načrta, ki določa, da je Nato najvišji organ oblasti na Kosovu, razkrivajo pravi cilj, zakaj je bila Srbija brezumno porušena in zakaj je bila 17. februarja protipravno razglašena Natova država," je še dodal.

Koštunica je poudaril, da je Kosovo srbsko in da bo srbsko tudi ostalo. Srbija je "svobodna država in ne more biti drugačnega sporočila svobodnega naroda in svobodne države, kot pa: Kosovo je Srbija". Po mnenju Koštunice je politika, kot jo izvaja Zahod, slepa in kratkotrajna, zato bo tudi "odšla, tako kot še vsaka, ki je prišla na Balkan".

Za Slobodana Miloševića se je vojna izkazala kot dokončni poraz. Še pred koncem vojne so ga obtožili za vojne zločine, Srbi pa so ga dobro leto pozneje kaznovali na volitvah. © AFP

 
Napad za zaščito Albancev
Nato je bombardiranje tedanje ZRJ, ki je obsegala še ozemlje Črne gore in Kosova, začel na današnji dan leta 1999 po propadlih pogajanjih glede rešitve krize na Kosovu, kjer so divjali spopadi med jugoslovansko vojsko in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) in nasilje nad civilnim prebivalstvom. Takratni predsednik ZRJ Slobodan Milošević, ki je bil še pred koncem vojne obtožen vojnih zločinov na Kosovu, zaradi katerih so mu nato sodili v Haagu, je trdil, da so glavni pobudniki nasilja Albanci. Vendar pa so bile ZDA in večina držav v EU odločene, da je treba Miloševića po desetletju krvavih vojn na Balkanu dokončno ustaviti.


Čeprav Varnostni svet Združenih narodov akcije ni odobril, je Nato izpolnil grožnjo z napadom, ker ZRJ ni privolila v zahteve zavezništva. Prva bomba je na cilj v Srbiji priletela 24. marca ob 19.45.

V Natovih bombardiranjih je bilo po uradnih srbskih podatkih ubitih približno 3500 ljudi, okoli 10.000 pa jih je bilo ranjenih. Bombardiranje je trajalo skoraj tri mesece, pri tem pa so bombe letele ne le na vojaške cilje, ampak tudi na preostalo infrastrukturo, kot so mostovi, elektrarne in stavba srbske televizije. V nekaj napadih je bilo tarča, po Natovih navedbah nehote, tudi civilno prebivalstvo.

Nato se je za poseg dokončno odločil na podlagi poročil o grozodejstvih jugoslovanske vojske nad Albanci. © AFP

 
Ni manjkal niti uran
Glavna tarča letalskih napadov je bila predvsem Srbija, skupno naj bi bilo izvedenih okoli 2300 letalskih napadov na okoli 1000 objektov. Uporabljenih je bilo okoli 1300 manevrirnih raket in prek 2900 bomb. Pri tem je Nato uporabil tudi rakete z osiromašenim uranom; uporabljenega naj bi ga bilo prek 15 ton.


Bombardiranje se je končalo 10. junija 1999, po kapitulaciji jugoslovanske vojske in umiku s Kosova. Tedaj je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je na Kosovo prišla misija Unmik in 37.000 vojakov mirovnih sil Kfor. Njihova naloga je bila predvsem zagotovitev miru in varnosti na Kosovu ter vrnitev beguncev.

Kosovo po skoraj desetletju samostojno
Po načrtu naj bi mirovne sile na Kosovu ostale do končne rešitve vprašanja Kosova. To vprašanje se je pozneje razpletlo z razglasitvijo neodvisnosti Kosova 17. februarja letos, toda po drugi strani je to prineslo nove zaplete, saj ta razglasitev ni bila dosežena v dogovoru s Srbijo in po odločitvi VS ZN. Srbija in Rusija neodvisnosti Kosova še vedno ostro nasprotujeta, pa čeprav je neodvisnost Kosova priznalo že okoli 30 držav, med njimi tudi Slovenija.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 21:15 24. Marec 2012.

    in kaj je tukaj slabega?? Zbombali so srbijo in kot da ni bilo vsega tega srbija vredna?? Če se mene …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.