Grki so na referendumu odrekli podporo pogojem, ki so jih postavljali upniki. Na ulicah grških mest slavi na desettisoče nasprotnikov, zbranih okoli premierja Aleksisa Ciprasa in njegove stranke Siriza.
Cipras je prek Twiterja sporočil: "Današnji referendum nima zmagovalcev ali poražencev. Je velika zmaga sam po sebi." Pred kamerami pa je resni Cipras dodal, da izid ne pomeni preloma vezi z Evropo temveč Grčiji le daje močnejšo pogajalsko pozicijo. Odločno je zavrnil, da so Grki na referendumu odločali o tem, ali še ostati v EU in hkrati dejal, da se morajo nova pogajanja s kreditodajalci pričeti že v ponedeljek. "Pripravljeni smo smo nadaljevati pogajanja z reformnim načrtom," je zatrdil in dodal, da bo grška stran vztrajala pri restrukturiranju dolgov.
Varufakis odstopa z mesta finančnega ministra
Grški finančni minister in drugi mož vlade Janis Varufakis pa je v odzivu na izide dejal, da so "Grki izrekli pogumen ne petim letom hipokrizije in varčevanja ter velik da demokraciji." Dodal je, da so z evropskimi partnerji pripravljeni iskati kompromis.
Čeprav so v Sirizi uspeli prepričati volivce, naj zavrnejo pogoje Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske unije, Varufakis sporoča, da odstopa z mesta finančnega ministra.
"Kmalu po razglasitvi rezultatov referenduma sem bil seznanjen, da bi nekateri "evropski igralci" raje videli, da me na sestankih ni. Premier je ocenil, da bi mu to znalo pomagati. Zato odstopam," je zapisal na svojem blogu.
PREBERITE ŠE:
"Od jutri bo Evropa začela zdraviti svoje rane, naše rane, potem ko so posojilodajalci pet mesecev zavračali vsak poskus," je še dejal minister.
Razlika presenetila
Po večini preštetih glasov referenduma je proti pogojem mednarodne skupnosti glasovalo okoli 61 odstotkov Grkov, 39 odstotkov pa bi podprlo sprejem novih ukrepov, ki bi omogočili nadaljnjo finančno pomoč obubožni državi pod zastavljenimi pogoji.
Tako velike razlike ankete niso napovedovale, še več, vse do zadnjega je kazalo, da so nasprotniki in podporniki praktično poravnani. Nekateri finančni analitiki zato že napovedujejo, da evropske borze v prihodnjih dneh čaka burno dogajanje, čeprav v tem trenutku ni jasno, kakšne razsežnosti bo imela zavrnitev in ali res lahko pomeni tudi odhod Grčije iz evroobmočja ter uvedbo lastne valute.
Po drugi strani je namreč grški finančni minister Janis Varufakis za CNBC danes dejal, da bo v primeru zmage nasprotnikov vladi omogočeno, da hitro podvzame nadaljnje ukrepe za dogovor s tujimi posojilodajalci. Kot je dejal, bo vlada premierja Ciprasa dogovor dosegla v pičlih 24 urah. Kasneje se je od te izjave distanciral in dejal, da bo več znanega po napovedanem ponedeljkovem pariškem sestanku med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Oba voditelja sta sicer že pozvala k izrednemu evrskemu vrhu o Grčiji, ki bi potekal v torek.
Bo Evropska centralna banka sploh slišala klice na pomoč?
Po poročanju Reutersa je Banka Grčije napovedala, da bo Evropsko centralno banko (ECB) zaprosila za nujna likvidnostna sredstva, s katerimi bi pomagala svojim izpraznjenim bankam. Kako hudo je pomanjkanje denarja v Grčiji, priča tudi podatek, da je na bankomatih praktično zmanjkalo bankovcev za 20 evrov. Že nocoj naj bi se z vodilnimi bančniki sestal finančni minister Varufakis.
Vendar pa v finančni svetovalni družbi Teneo Inteligence napovedujejo, da se Grkom po današnjem veselju obetajo zelo trdi časi, saj ECB bržkone ne bo pripravljena nakazati potrebnih sredstev, kar bo za največje komercialne grške banke predstavljalo velik izziv, kako sploh poslovati v prihodnjem tednu. Minuli teden že tako niso odprle poslovalnic, državljani so lahko le dvigovali do 60 evrov na dan prek bankomatov.
Pa tudi upanje Grkov, da bo takšna prepričljiva zavrnitev omehčala upnike, je po mnenju Teneo Intelligence lahko bolj iz trte izvito.
Rezultat je že pretresel grško opozicijo, saj je vodja Antonis Samaras iz sredinske stranke Nova demokracija in nekdanji premier odstopil z mesta.
Grčija zelo razdeljena
Grški premier Aleksis Cipras je ob današnji oddaji svojega glasu na volišču dejal, da je referenum zmaga demokracija, ob tem pa zagotovil, da bo Grčija sama odločala o svoji usodi. V predvolilni kampanji se je levičarski premier zavzemal, da volivci zavrnejo zahteve mednarodnih posojilodajalcev.
Grški predsednik Prokopis Pavlopulos pa je sodržavljane pozval, naj ostanejo enotni. "Ne glede na izid imamo obvezo, da enotno stopimo na težko pot prihodnosti," je opozoril. Prav nevarnost razdeljenosti Grkov skrbi mnoge tudi domače politike, čeprav imajo voditelji koalicijskih in opozicijskih strank različno mnenje o tem, kateri odgovor na referendumu bi bil pravi. V socialistični levici so opozarjali, da bi morali Grki sprejeti pogoje in s tem ostati znotraj območja evra.
Schulz jasen: z zavrnitvijo Grki izgubijo evro
Če bodo Grki zavrnili pogoje mednarodnih upnikov v zameno za nadaljevanje finančne pomoči, bodo mogoče morali uvesti novo valuto, saj evro več ne bo na voljo, pa je v pogovoru za nemški radio Deutschlandfunk povedal predsednik Evropskega parlamenta, sicer socialist Martin Schulz.
Krititike nejasnemu vprašanju
Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali naj bo sprejet načrt dogovora, ki so ga predložile Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad na evroskupini 25. junija 2015 in je sestavljen iz dveh delov, ki sestavljata njihov enoten predlog?"
Vprašanje so številni kritizirali kot nejasno in opozarjajo, da Grki pogoje posojilodajalcev slabo poznajo, še manj pa se zavedajo možnih posledic svoje odločitve. Kritike letijo tudi na dejstvo, da ti pogoji sploh niso več aktualni, saj so bili s prekinitvijo pogajanj in odločitvijo Aten za referendum umaknjeni z mize. Prav tako so nekateri problematizirali kratek čas za kampanjo in organizacijo glasovanja, saj je grška vlada referendum razpisala šele pred tednom dni.
Vlada pozivala ljudi, naj pogoje zavrnejo
Upniki sicer od Grčije v zameno za nadaljnjo pomoč med drugim zahtevajo zvišanje stopnje DDV, reze v obrambni proračun ter nadaljnji reformi pokojninskega sistema in javne uprave, poroča STA.
Vlada premierja Aleksisa Ciprasa je ljudi pozivala, naj te pogoje zavrnejo. Kot menijo v vladi, bo to dalo državi boljši pogajalski položaj nasproti posojilodajalcem. Obenem kot ustrahovanje zavrača napovedi, da bi referendumski "ne" pomenil izstop Grčije iz območja evra ter da bi Grki lahko ostali brez plač, pokojnin in prihrankov.
dezurni@zurnal24.si
Pa kva se zajebavajo s temi Grki ! Raus iz EU in € v opomin ostalim. Ti so isto ruknjeni …
BRAVO Jakec, dober komentar
in to je državnega premozenja majhnih držav. Država nima vpiva na zadolzevanje privatnih firm na evropskem trgu. Domace banke so …